Ne mara deviantnih obveščevalnih služb, Roberta Saviana in pametnih telefonov. Leo Reitano je predsednik italijanskega Združenja za preiskovalno novinarstvo, ki izobražuje o metodah preiskovalnega novinarstva. Poleg tega sodeluje pri nacionalnih in mednarodnih preiskovalnih projektih; na enega je še posebno ponosen – na raziskovalni dokumentarec Toxic Europe, posvečen delovanju nezakonite trgovine z odpadki. Trdi, da je novinarski poklic zelo nevaren, še posebno takrat, ko novinar postane grožnja državnim ustanovam – obveščevalnim službam, vpletenim v nezakonite posle. Slišali ga boste v oddaji Evropa, osebno.

Ne mara deviantnih obveščevalnih služb, Roberta Saviana in pametnih telefonov.

Leo Reitano je predsednik italijanskega Združenja za preiskovalno novinarstvo, ki izobražuje o metodah preiskovalnega novinarstva. Poleg tega sodeluje pri nacionalnih in mednarodnih preiskovalnih projektih; na enega je še posebno ponosen – na raziskovalni dokumentarec Toxic Europe, posvečen delovanju nezakonite trgovine z odpadki.

Trdi, da je novinarski poklic zelo nevaren, še posebno takrat, ko novinar postane grožnja državnim ustanovam – obveščevalnim službam, vpletenim v nezakonite posle.

Pomislimo samo na novinarko Ilario Alpi. Bila je mlada, obetavna novinarka tretjega programa italijanske RTV, vendar so jo leta 1994 v Somaliji ubili. Zakaj? Ker je preiskovala trgovino z orožjem – in s to trgovino je bila povezana tudi italijanska obveščevalna služba.

Leo Reitano se s preiskovalnim novinarstvom ukvarja že več kot petnajst let. Ko je začel, je imel veliko upanja, da se bo položaj na novinarskem področju izboljšal in da bo k temu pripomogel tudi sam, ampak stanje in razmere se poslabšujejo – tudi zato se zelo malo mladih italijanskih novinarjev odloča za preiskovalno novinarstvo.

V Italiji so novinarji mizerno plačani. Neka samostojna novinarka, ki sodeluje s tretjim najbolj branim italijanskim časnikom, La Stampa, prejme za članek 40 evrov. Poznam novinarje, ki so pisali za Stampo in so v Rimu morali živeti z 800 ali 900 evri plačila na mesec. Samo najem stanovanja stane 1200 evrov – s tem denarjem torej novinar ne pokrije niti stroškov najema.

Je pa to laže reči kot storiti, še pravi. Ne vem, ali je res tako, ampak morda Leo Reitano tudi zato razmišlja, da bi si za pisanje svoje nove knjige lahko omislil cenejše okolje od italijanskega. Kje? V Ljubljani.

Ljubljana je zelo vabljiva, čista prestolnica. Zelo je organizirana in v njej je – verjamem – zelo lepo živeti. Morda pridem poleti in si najamem stanovanje v središču mesta, saj bi tukaj imel mir, ker ni preveč prometa, ni kaosa.

Leo Reitano, z veseljem. Morda pa napišete ali posnamete še kakšen preiskovalni dokumentarec o naši državi. Verjamem, da bi imeli gradiva več kot dovolj.