Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Madžar, ki je 12 let potoval po svetu, se je pred tremi leti ustalil v Kolumbiji v ogromni kotlini, kjer leži drugo največje mesto Medellin. Že odkar je odprl kavarno poskuša Kolumbijce prepričati o pravem pomenu kave, ki se ga po njegovem mnenju premalo zavedajo. Kakšne so razlike v podjetništvu in življenju med Kolumbijo in Madžarsko ter zakaj je Medellin postal njegov dom je Zsolt Papp povedal v Evropi, Osebno.
"Najboljšo kavo so Kolumbijci vedno izvozili, zato so se morali zadovoljiti z ostanki."
Madžar, ki je 12 let potoval po svetu, se je pred tremi leti ustalil v Kolumbiji v ogromni kotlini, kjer leži drugo največje mesto Medellin. Že odkar je odprl kavarno poskuša Kolumbijce prepričati o pravem pomenu kave, ki se ga po njegovem mnenju premalo zavedajo.
Zsolt želi s svojim kanadskim kolegom, s katerim skupaj vodita kavarno, izzvati revolucijo. Na področju kave oziroma črnega zlata, kot jo številni tudi imenujejo.
V precejšnji poplavi proizvajalcev kave v Kolumbiji je zelo težko najti tistega najboljšega, saj jih veliko tako rekoč ne zna najbolje pripraviti kave do končnega izdelka. Preden sta odprla kavarno, sta s kolegom poskusila več kot 40 različnih kav.
Kolumbijci so zelo navezani na svoje tradicije. Zato se tudi o kavi ne dajo veliko prepričevati. Iz že omenjene precej manj kakovostne kave delajo zelo razredčeno kavo, ki jo imenujejo tinto, kakor Argentinci recimo rečejo rdečemu vinu. Dobiš jo lahko kar na ulici.
Kako začneš posel v Kolumbiji, če si tujec?
“Najlažja stvar je odpreti podjetje. Vse, kar potrebuješ, je potni list.”
Zsolt Papp ima največ izkušenj z delom na britanskih tleh. Pravi, da je odpreti takšen posel tam zelo težko zaradi vseh mogočih dovoljenj, ki jih potrebuješ. Zato si niti ne predstavlja, kako bi tam odprl kavarno.
Čeprav vsake toliko še vedno obišče Madžarsko, se tja verjetno ne bo več vrnil. Kolumbija je postala njegov dom, kjer se dobro počuti. Še vedno pa spremlja novice iz Madžarske in Evrope. “Evropa trenutno ni najboljši kraj za življenje. Veliko bolje se počutim v Kolumbiji, čeprav se številnim zdi zelo nevarna.”
“Vedno bom migrant. In tako mi je povsem všeč!”
725 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Madžar, ki je 12 let potoval po svetu, se je pred tremi leti ustalil v Kolumbiji v ogromni kotlini, kjer leži drugo največje mesto Medellin. Že odkar je odprl kavarno poskuša Kolumbijce prepričati o pravem pomenu kave, ki se ga po njegovem mnenju premalo zavedajo. Kakšne so razlike v podjetništvu in življenju med Kolumbijo in Madžarsko ter zakaj je Medellin postal njegov dom je Zsolt Papp povedal v Evropi, Osebno.
"Najboljšo kavo so Kolumbijci vedno izvozili, zato so se morali zadovoljiti z ostanki."
Madžar, ki je 12 let potoval po svetu, se je pred tremi leti ustalil v Kolumbiji v ogromni kotlini, kjer leži drugo največje mesto Medellin. Že odkar je odprl kavarno poskuša Kolumbijce prepričati o pravem pomenu kave, ki se ga po njegovem mnenju premalo zavedajo.
Zsolt želi s svojim kanadskim kolegom, s katerim skupaj vodita kavarno, izzvati revolucijo. Na področju kave oziroma črnega zlata, kot jo številni tudi imenujejo.
V precejšnji poplavi proizvajalcev kave v Kolumbiji je zelo težko najti tistega najboljšega, saj jih veliko tako rekoč ne zna najbolje pripraviti kave do končnega izdelka. Preden sta odprla kavarno, sta s kolegom poskusila več kot 40 različnih kav.
Kolumbijci so zelo navezani na svoje tradicije. Zato se tudi o kavi ne dajo veliko prepričevati. Iz že omenjene precej manj kakovostne kave delajo zelo razredčeno kavo, ki jo imenujejo tinto, kakor Argentinci recimo rečejo rdečemu vinu. Dobiš jo lahko kar na ulici.
Kako začneš posel v Kolumbiji, če si tujec?
“Najlažja stvar je odpreti podjetje. Vse, kar potrebuješ, je potni list.”
Zsolt Papp ima največ izkušenj z delom na britanskih tleh. Pravi, da je odpreti takšen posel tam zelo težko zaradi vseh mogočih dovoljenj, ki jih potrebuješ. Zato si niti ne predstavlja, kako bi tam odprl kavarno.
Čeprav vsake toliko še vedno obišče Madžarsko, se tja verjetno ne bo več vrnil. Kolumbija je postala njegov dom, kjer se dobro počuti. Še vedno pa spremlja novice iz Madžarske in Evrope. “Evropa trenutno ni najboljši kraj za življenje. Veliko bolje se počutim v Kolumbiji, čeprav se številnim zdi zelo nevarna.”
“Vedno bom migrant. In tako mi je povsem všeč!”
Fernando Almeyda je trideset let star odvetnik in aktivist za človekove pravice s Kube, ki je pred režimom pobegnil v Srbijo. V Evropi osebno spregovori o otroštvu na Kubi, dolgih Castrovih govorih, lakoti, ki uradno nikoli ni obstajala, protestih, tajni policiji, pa tudi naravi in borilnih veščinah.
Eden najuspešnejših srbskih režiserjev ne skriva, da je jugonostalgik. Vseeno poudarja, da je bila nekdanja država verjetno samo iluzija. Na težave prejšnjega sistema je sam najbolje opozarjal s filmi. In to še vedno počne, ne glede na to, da želi trenutna srbska oblast z njim brutalno obračunati. Z Goranom Markovićem, režiserjem filmov Nacionalna klasa, Variola vera, Majstori majstori, Turneja, Tito in jaz, ... se je pogovarjal Gašper Andrinek.
Mark Webber je v svoji bogati karieri v kraljevem razredu dirkaškega športa dosegel devet zmag, od tega dve na prestižni Veliki nagradi Monaka. Po koncu dirkaške kariere je ostal aktiven na številnih področjih, med drugim je ambasador znamk kot so Porsche, Red Bull in Rolex.
Gost Evrope osebno je 54-letni Berlinčan Michael Knodt. Oče štirih otrok, neodvisni novinar in konopljin pacient, ki vsak mesec v lekarni brezplačno dobi 90 gramov konopljinih cvetov. Je vplivnež, kritičen do vplivnežev. Tudi o nemški napovedi polne legalizacije konoplje.
Rodila se je v Zagrebu, kjer je leta 2006 diplomirala iz veterine. Danes je veterinarka bolj v prostem času, saj se je leta 2017 vpisala še na Akademijo dramske umetnosti, smer režija dokumentarnega filma. Svoji akademski področji velikokrat združuje v dokumentarnih filmih, v katerih so živali glavni protagonisti. Sunčica Ana Veldić se je pred časom se je v Ljubljani mudila kot gostja in članica žirije festivala kratkega filma FEKK, kjer je pripravila tudi predavanje z naslovom Naracija filma z nečloveškimi protagonisti.
Nemec Mario Dieringer je zajemal življenje z veliko mavrično žlico, dokler ga različne okoliščine niso potisnile na dno. Razmišljal je o tem, da bi si vzel življenje. Pravočasna psihoterapevtska pomoč in želja po življenju sta ga prignali do tega, da danes skupaj s svojim psom Tyrion hodi po svetu, sadi drevesa spomina na žrtve samomora in na podlagi svojih izkušenj ljudi ozavešča o duševnem zdravju.
Irene in Antoine Kaufmann sta leta 2017 prevzela posest z vinogradi v vinogradniškem mestecu Aesch, ki je od Basla odmaknjeno slabe pol ure vožnje. Novo obdobje se je začelo z njunim prihodom, saj so iz vinogradništva na količino prešli na vinogradništvo v kakovosti. In se osredotočili na pridelavo organskih in biodinamičnih vin. Leta 2019 so se preimenovali v klet Klus177. Po dolini in imenu ceste, kjer so vinogradi in njihova domačija.
Latvijski glasbenik in komik Ralfs Eilands je glasen kritik ruskega režima.
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Neveljaven email naslov