Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Madžar, ki je 12 let potoval po svetu, se je pred tremi leti ustalil v Kolumbiji v ogromni kotlini, kjer leži drugo največje mesto Medellin. Že odkar je odprl kavarno poskuša Kolumbijce prepričati o pravem pomenu kave, ki se ga po njegovem mnenju premalo zavedajo. Kakšne so razlike v podjetništvu in življenju med Kolumbijo in Madžarsko ter zakaj je Medellin postal njegov dom je Zsolt Papp povedal v Evropi, Osebno.
"Najboljšo kavo so Kolumbijci vedno izvozili, zato so se morali zadovoljiti z ostanki."
Madžar, ki je 12 let potoval po svetu, se je pred tremi leti ustalil v Kolumbiji v ogromni kotlini, kjer leži drugo največje mesto Medellin. Že odkar je odprl kavarno poskuša Kolumbijce prepričati o pravem pomenu kave, ki se ga po njegovem mnenju premalo zavedajo.
Zsolt želi s svojim kanadskim kolegom, s katerim skupaj vodita kavarno, izzvati revolucijo. Na področju kave oziroma črnega zlata, kot jo številni tudi imenujejo.
V precejšnji poplavi proizvajalcev kave v Kolumbiji je zelo težko najti tistega najboljšega, saj jih veliko tako rekoč ne zna najbolje pripraviti kave do končnega izdelka. Preden sta odprla kavarno, sta s kolegom poskusila več kot 40 različnih kav.
Kolumbijci so zelo navezani na svoje tradicije. Zato se tudi o kavi ne dajo veliko prepričevati. Iz že omenjene precej manj kakovostne kave delajo zelo razredčeno kavo, ki jo imenujejo tinto, kakor Argentinci recimo rečejo rdečemu vinu. Dobiš jo lahko kar na ulici.
Kako začneš posel v Kolumbiji, če si tujec?
“Najlažja stvar je odpreti podjetje. Vse, kar potrebuješ, je potni list.”
Zsolt Papp ima največ izkušenj z delom na britanskih tleh. Pravi, da je odpreti takšen posel tam zelo težko zaradi vseh mogočih dovoljenj, ki jih potrebuješ. Zato si niti ne predstavlja, kako bi tam odprl kavarno.
Čeprav vsake toliko še vedno obišče Madžarsko, se tja verjetno ne bo več vrnil. Kolumbija je postala njegov dom, kjer se dobro počuti. Še vedno pa spremlja novice iz Madžarske in Evrope. “Evropa trenutno ni najboljši kraj za življenje. Veliko bolje se počutim v Kolumbiji, čeprav se številnim zdi zelo nevarna.”
“Vedno bom migrant. In tako mi je povsem všeč!”
725 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Madžar, ki je 12 let potoval po svetu, se je pred tremi leti ustalil v Kolumbiji v ogromni kotlini, kjer leži drugo največje mesto Medellin. Že odkar je odprl kavarno poskuša Kolumbijce prepričati o pravem pomenu kave, ki se ga po njegovem mnenju premalo zavedajo. Kakšne so razlike v podjetništvu in življenju med Kolumbijo in Madžarsko ter zakaj je Medellin postal njegov dom je Zsolt Papp povedal v Evropi, Osebno.
"Najboljšo kavo so Kolumbijci vedno izvozili, zato so se morali zadovoljiti z ostanki."
Madžar, ki je 12 let potoval po svetu, se je pred tremi leti ustalil v Kolumbiji v ogromni kotlini, kjer leži drugo največje mesto Medellin. Že odkar je odprl kavarno poskuša Kolumbijce prepričati o pravem pomenu kave, ki se ga po njegovem mnenju premalo zavedajo.
Zsolt želi s svojim kanadskim kolegom, s katerim skupaj vodita kavarno, izzvati revolucijo. Na področju kave oziroma črnega zlata, kot jo številni tudi imenujejo.
V precejšnji poplavi proizvajalcev kave v Kolumbiji je zelo težko najti tistega najboljšega, saj jih veliko tako rekoč ne zna najbolje pripraviti kave do končnega izdelka. Preden sta odprla kavarno, sta s kolegom poskusila več kot 40 različnih kav.
Kolumbijci so zelo navezani na svoje tradicije. Zato se tudi o kavi ne dajo veliko prepričevati. Iz že omenjene precej manj kakovostne kave delajo zelo razredčeno kavo, ki jo imenujejo tinto, kakor Argentinci recimo rečejo rdečemu vinu. Dobiš jo lahko kar na ulici.
Kako začneš posel v Kolumbiji, če si tujec?
“Najlažja stvar je odpreti podjetje. Vse, kar potrebuješ, je potni list.”
Zsolt Papp ima največ izkušenj z delom na britanskih tleh. Pravi, da je odpreti takšen posel tam zelo težko zaradi vseh mogočih dovoljenj, ki jih potrebuješ. Zato si niti ne predstavlja, kako bi tam odprl kavarno.
Čeprav vsake toliko še vedno obišče Madžarsko, se tja verjetno ne bo več vrnil. Kolumbija je postala njegov dom, kjer se dobro počuti. Še vedno pa spremlja novice iz Madžarske in Evrope. “Evropa trenutno ni najboljši kraj za življenje. Veliko bolje se počutim v Kolumbiji, čeprav se številnim zdi zelo nevarna.”
“Vedno bom migrant. In tako mi je povsem všeč!”
Katja Aleksandra Mežek je pravnica. Kalifornijo je pred nekaj meseci zamenjala za Kranj. Zakaj je navdušena nad življenjem v Sloveniji, kako svetuje podjetjem in kaj ji je najbolj všeč pri očetovi glasbi?
Gledališki in filmski igralec, režiser in producent Vasilis Kukalani se je rodil v Kölnu v Nemčiji, očetu iz Irana in materi iz Grčije. Pri ustvarjanju se napaja s humanizmom, ki je zanj nekaj najbolj osnovnega. Dejstvo.
V poslušanje ponovno ponujamo pogovor s Paymanom Qasimianom, ki je moral dvakrat pobegniti iz Irana. Prvič je zatočišče našel v Združenih državah Amerike, zdaj pa živi v Mariboru, kjer dela in se ukvarja z gledališčem.
Kanadčan Yves Langlois se je s kolesom odpravil okoli sveta, zdaj pa je “ujet” v Ljubljani .
Damir Imamović je bosansko-hercegovski pionir novega vala sevdaha. Doštudiral je filozofijo, a se posvetil glasbi. Prvo sevdalinko je odpel na zabavi, ko ga je nekdo izzval, rekoč: saj si vendar iz glasbene družine.
Od kuratorke v muzeju do Kickstarterjeve direktorice za področje dizajna in tehnologije.
Simon Chang je tajvansko-slovenski fotograf, ki ravno te dni razstavlja v ljubljanski Galeriji Fotografija, čeprav je beseda "razstavlja" v teh razmerah nekoliko nerodna. Je pa naš gost vajen izrednih razmer, kar ne nazadnje izpričuje prav omenjena fotografska razstava "Pastirji in klavnica", v kateri Simon predstavlja dve lokaciji, ki ju je obiskal v Kurdistanu v letih 2018 in 2019 – klavnico in psihiatrično bolničnico. Razstava je na nek način nadaljevanje njegovega spremljanja migrantskega vala skozi Slovenijo leta 2015, ko je bil na meji kot fotoreporter, pa tudi prostovoljec.
Johannes Tralla je novinar več kot 10 let. Vodi osrednja dnevna poročila, tedensko pripravlja zunanjepolitično oddajo ter pogovorno oddajo, v kateri gosti politike, gospodarstvenike. Šest let je bil bruseljski dopisnik.
Juliana Kaltakhchan je ruska podjetnica, ukulelistka in poliglotka. Moskovčanka armenskega porekla, rojena v Beogradu in izobražena v Londonu zdaj že desetletje živi v Sloveniji.
Pionir hrvaške grafitarske scene Krešimir Golubić - Leon GSK o grafitarstvu, iskanju navdiha, družbenem angažmaju grafitov in tem, zakaj jih še vedno povezujemo s huliganstvom.
Srbski igralec, režiser in producent Dragan Bjelogrlić se noče pretirano politično izpostavljati, a njegove filmske in televizijske uprizoritve ves čas hodijo na meji političnih čustev.
Marion Foucart živi v Sloveniji že 11 let. Pravi, da je njena družina klasičen proizvod Erasmusa; v Dublinu je spoznala partnerja, z njim začela življenje v Parizu, okoliščine pa so ju pripeljale do Ljubljane.
Erling Kagge je prvi dosegel tri vrhove - severni in južni pol ter goro Everest. Je človek, ki v teh hrupnih časih išče tišino, ki v tej vozeči se družbi hodi, saj pravi, da so najboljše stvari v življenju pač zastonj.
Direktor tekem svetovnega pokala Peter Gerdol o največjih zvezdnicah belega cirkusa, o težkih odločitvah zaradi pretoplih zim in tudi o svojem prvem športu, košarki.
Vsestranski umetnik. Intelektualec. Genij. Svetovni kilo car. Ekoaktivist. Letnik 1963. Jadralec. Avtor skovanke turbofolk. Izvrstni glasbenik. Predvsem pa zgolj in samo homo sapiens.
Jonas Sonnenschein je po rodu Nemec in je eden vodilnih strokovnjakov za okoljsko ekonomijo pri nas.
Šport in glasba sta tesno povezana, pravi Djibril Cissé. Z Liverpoolom je osvojil ligo prvakov, za francosko reprezentanco je zbral 41 nastopov, zdaj pa se ukvarja z glasbo.
Daniela Slavik je Izraelka, rodila se je v Jeruzalemu, vendar že skoraj vse življenje živi ob morju, v Tel Avivu. Nekdanja plesalka baleta se danes ukvarja z menedžerskim svetovanjem, zaposluje jo tudi pisanje scenarijev za televizijske serije.
Milorad Bata Nikolić je rojen v Prištini, v primerjavi z večino Srbov pa zelo uspešno sobiva z večinskim albanskim prebivalstvom na Kosovu. Bata odlično ponazarja včasih težko predstavljiva čudesa Balkana.
Kristian Ranđelović je ljubitelj reklam in se ukvarja s psihodramo. Je tudi interspolna oseba, ki je kmalu po rojstvu doživela medicinski poseg, s katerim so ji določili spol.
Neveljaven email naslov