Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Joep Leerssen, nizozemski imagolog in raziskovalec nacionalizmov, z akademskimi argumenti nasprotuje čedalje pogostejšemu preštevanju nacionalnih krvničk
Dr. Joep Leerssen, nizozemski imagolog in raziskovalec nacionalizmov, z akademskimi argumenti nasprotuje čedalje pogostejšemu preštevanju nacionalnih krvničk
Od nizozemskega profesorja ne boste nikoli slišali, da je Nizozemec; prej, da je akademik, predstavnik države književnikov, da ima številko noge 42 ali da ima 62 let in da je zaljubljen v Irsko, ki je odličen študijski primer dveh identitet znotraj ene države. Je pa vseeno vesel, da ima nizozemski potni list. Eno njegovih raziskovalnih področij je nacionalizem. Romantični nacionalizem iz druge polovice 19. stoletja je, pravi, zamenjala neka njegova moderna mutacija, ki sicer še vedno uporablja isto ime, nikakor pa ni več romantična, ampak nevarna.
“Če bi imela status na Facebooku, bi pisalo »It’s complicated«. Mislim, da je to tudi definicija Evrope. Zapleteno. Gre za zmožnost živeti v kompleksnih, nerešenih okoliščinah. Nočemo poenostavljati reči, živeti hočemo z mešanimi občutki, s krivdo, ponosom, ljubeznijo in sovraštvom. Z vprašanji. Biti Evropejec zame pomeni prav to, da lahko obvladaš vse te komplikacije, mešane občutke in nasprotja.”
– Joep Leerssen o tem, kaj sploh je evropska identiteta
Kot raziskovalec nacionalizmov in imagolog je ideje in stereotipe o nacijah iskal tudi v literaturi. Seveda je bilo tega v preteklosti ogromno, sodobna književnost pa se bolj osredotoča na to, kaj nas dela človeške. V literaturi je zaznal tudi konec ironije. Ni več navednic, ko nekaj poveš, a hkrati nakažeš, da ne misliš čisto resno. Danes se misli zares. Lahko bi rekli, da smo postironični, lahko pa tudi, da smo cinični: “Mislim, da obstaja ta novi cinizem, predvsem na politični desnici. Nešteto je primerov, od ameriškega predsednika do madžarskega premiera, ko izrečeta zares cinične misli. Levica se odzove z nekimi puhlicami v obliki moralnih naukov. V smislu »to je bilo pa neprimerno, to je bilo pa rasistično, gospod predsednik«. Ampak predsednik bo seveda nadaljeval. Zgodila se je ta nesimetričnost in potreben bo čas, da se svet spravi v ravnovesje. Stare levice ni več, drži. Je pa še kako prisotna stara desnica.”
717 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Dr. Joep Leerssen, nizozemski imagolog in raziskovalec nacionalizmov, z akademskimi argumenti nasprotuje čedalje pogostejšemu preštevanju nacionalnih krvničk
Dr. Joep Leerssen, nizozemski imagolog in raziskovalec nacionalizmov, z akademskimi argumenti nasprotuje čedalje pogostejšemu preštevanju nacionalnih krvničk
Od nizozemskega profesorja ne boste nikoli slišali, da je Nizozemec; prej, da je akademik, predstavnik države književnikov, da ima številko noge 42 ali da ima 62 let in da je zaljubljen v Irsko, ki je odličen študijski primer dveh identitet znotraj ene države. Je pa vseeno vesel, da ima nizozemski potni list. Eno njegovih raziskovalnih področij je nacionalizem. Romantični nacionalizem iz druge polovice 19. stoletja je, pravi, zamenjala neka njegova moderna mutacija, ki sicer še vedno uporablja isto ime, nikakor pa ni več romantična, ampak nevarna.
“Če bi imela status na Facebooku, bi pisalo »It’s complicated«. Mislim, da je to tudi definicija Evrope. Zapleteno. Gre za zmožnost živeti v kompleksnih, nerešenih okoliščinah. Nočemo poenostavljati reči, živeti hočemo z mešanimi občutki, s krivdo, ponosom, ljubeznijo in sovraštvom. Z vprašanji. Biti Evropejec zame pomeni prav to, da lahko obvladaš vse te komplikacije, mešane občutke in nasprotja.”
– Joep Leerssen o tem, kaj sploh je evropska identiteta
Kot raziskovalec nacionalizmov in imagolog je ideje in stereotipe o nacijah iskal tudi v literaturi. Seveda je bilo tega v preteklosti ogromno, sodobna književnost pa se bolj osredotoča na to, kaj nas dela človeške. V literaturi je zaznal tudi konec ironije. Ni več navednic, ko nekaj poveš, a hkrati nakažeš, da ne misliš čisto resno. Danes se misli zares. Lahko bi rekli, da smo postironični, lahko pa tudi, da smo cinični: “Mislim, da obstaja ta novi cinizem, predvsem na politični desnici. Nešteto je primerov, od ameriškega predsednika do madžarskega premiera, ko izrečeta zares cinične misli. Levica se odzove z nekimi puhlicami v obliki moralnih naukov. V smislu »to je bilo pa neprimerno, to je bilo pa rasistično, gospod predsednik«. Ampak predsednik bo seveda nadaljeval. Zgodila se je ta nesimetričnost in potreben bo čas, da se svet spravi v ravnovesje. Stare levice ni več, drži. Je pa še kako prisotna stara desnica.”
Katherine Dunn je okoljska novinarka, trenutno urednica Oxfordove mreže za okoljsko novinarstvo, kjer se sprašujejo, kako poročati o okoljski krizi, kje iskati vire, in kakšna je povezava med pandemijo, vojno in okoljem.
Filip Mrvelj je svetovno znani ulični slikar iz Slavonskega Broda, ki se je pred leti vpisal tudi v Guinessovo knjigo rekordov.
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.
Neveljaven email naslov