Dr. Joep Leerssen, nizozemski imagolog in raziskovalec nacionalizmov, z akademskimi argumenti nasprotuje čedalje pogostejšemu preštevanju nacionalnih krvničk

Dr. Joep Leerssen, nizozemski imagolog in raziskovalec nacionalizmov, z akademskimi argumenti nasprotuje čedalje pogostejšemu preštevanju nacionalnih krvničk

Od nizozemskega profesorja ne boste nikoli slišali, da je Nizozemec; prej, da je akademik, predstavnik države književnikov, da ima številko noge 42 ali da ima 62 let in da je zaljubljen v Irsko, ki je odličen študijski primer dveh identitet znotraj ene države. Je pa vseeno vesel, da ima nizozemski potni list. Eno njegovih raziskovalnih področij je nacionalizem. Romantični nacionalizem iz druge polovice 19. stoletja je, pravi, zamenjala neka njegova moderna mutacija, ki sicer še vedno uporablja isto ime, nikakor pa ni več romantična, ampak nevarna.

“Če bi imela status na Facebooku, bi pisalo »It’s complicated«. Mislim, da je to tudi definicija Evrope. Zapleteno. Gre za zmožnost živeti v kompleksnih, nerešenih okoliščinah. Nočemo poenostavljati reči, živeti hočemo z mešanimi občutki, s krivdo, ponosom, ljubeznijo in sovraštvom. Z vprašanji. Biti Evropejec zame pomeni prav to, da lahko obvladaš vse te komplikacije, mešane občutke in nasprotja.”

– Joep Leerssen o tem, kaj sploh je evropska identiteta

Kot raziskovalec nacionalizmov in imagolog je ideje in stereotipe o nacijah iskal tudi v literaturi. Seveda je bilo tega v preteklosti ogromno, sodobna književnost pa se bolj osredotoča na to, kaj nas dela človeške. V literaturi je zaznal tudi konec ironije. Ni več navednic, ko nekaj poveš, a hkrati nakažeš, da ne misliš čisto resno. Danes se misli zares. Lahko bi rekli, da smo postironični, lahko pa tudi, da smo cinični: “Mislim, da obstaja ta novi cinizem, predvsem na politični desnici. Nešteto je primerov, od ameriškega predsednika do madžarskega premiera, ko izrečeta zares cinične misli. Levica se odzove z nekimi puhlicami v obliki moralnih naukov. V smislu »to je bilo pa neprimerno, to je bilo pa rasistično, gospod predsednik«. Ampak predsednik bo seveda nadaljeval. Zgodila se je ta nesimetričnost in potreben bo čas, da se svet spravi v ravnovesje. Stare levice ni več, drži. Je pa še kako prisotna stara desnica.”