Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kiber vojne in kiber orožje. Gost Mikko Hypponen, finski strokovnjak za računalniško varnost

08.09.2011


Leta 2007 je Rusija domnevno izvedla masiven kiber napad na Estonijo. Vojaški strokovnjaki napovedujejo, da bi se vojne lahko kmalu množično razplamtele tudi v virtualnem prostoru. Nas je lahko strah kiber vojn?

»Če že moram izbirati med klasičnim in kiber vojskovanjem, bi vsekakor izbral slednje. Je manj krvavo,« v intervjuju za Frekvenco X pravi finski strokovnjak za računalniško varnost Mikko Hypponen.

Še nedavno je veljalo, da so kiberorožja omejena na virtualni svet, vendar pa je računalniški črv »stuxnet« pokazal, da lahko povzročijo tudi fizično škodo. Si je mogoče predstavljati, da bodo vojske v prihodnosti razvile še bolj sofisticirana kiberorožja, taka, ki bodo ogrožala tudi človeška življenja?

Če pogledamo potek dogodkov v obrambnih sistemih in vojskah po 2. svetovni vojni, vidimo, da so naše vojske doživele pravo tehnološko revolucijo. Verjamem, da smo prav ta trenutek ponovno priča novi revoluciji. To je kibervojna  ali  revolucija online. Ta se razvija v obrambnih sektorjih vseh razvitih držav, ki vlagajo v oboje – v svojo obrambo in verjetno tudi  v napadalna orožja. Ta proces se že začenja in to bo naslednja velika revolucija v  vojskovanju.

Je mogoče, da bi s kiberorožjem že danes napadli na primer kako veliko letališče na svetu?

Gre za tveganja, ki obstajajo tako v obdobju miru kot v času konflikta, gre pa tudi za različne pristope. V obdobju miru nas morajo skrbeti nekoliko drugačni napadi: denimo napadi teroristov ali ekstremistov na kak pomemben  infrastrukturni objekt, na primer tovarno, jedrsko elektrarno, letališče  ali  podobnega. Ampak še resneje bi se za take napade lahko države odločale v obdobju konfliktov ali celo vojne. Očitno je, da imajo države veliko boljše vire, s katerimi bi tak napad pripravile, kot pa denimo skupina ekstremistov. In to nas lahko skrbi. Lahko samo upamo da ne bo tako hudih kriz med razvitimi državami. Če pa bodo, bodo  gotovo vključeni tudi napadi s kiberelementi …

Kako pa ocenjujete možnosti za  razvoj  kiberorožja za množično uničevanje? Nas je lahko strah tudi česa takšnega?

Če bi moral izbirati med tradicionalno in kibervojno, bi verjetno izbral kibervojno, ker je v njej načeloma prelite manj krvi. Ni pa to nujno res. Takšen je primer že omenjenega črva »stuxnet«, ko je torej šlo za napad na iranski program za bogatenje urana… Ne poznamo vseh podrobnosti, ampak mogoče je, da so ljudje zaradi tega napada tudi umirali. Zgodilo se je, da je ta črv nasilno vdrl v središče za bogatenje urana prav med postopkom bogatenja. In če so takrat bili tam znanstveniki, je mogoče, da so ljudje res umrli zaradi tega kiber-napada.

Pa ste nas strokovnjaki zdaj sposobnosti ubraniti pred kibernnapadi, kot se je zgodilo ob pomoči »črva« stuxnet ali pa nas je lahko strah njegove še bolj uničujoče različice?

Kolikor vemo doslej, se je projekt stuxnet začel leta 2008, črva pa smo našli leta 2010. Torej se je do odkritja širil že vsaj leto in bil pri tem očitno zelo uspešen. Ena od skrbi, ki jih imamo raziskovalci spletnega varovanja, je kopiranje tega programa. Precej lahko je namreč najti kopijo programa Stuxnet, to pa pomeni, da lahko nekdo analizira njegovo delovanje in ga prilagodi. To je mogoče narediti razmeroma preprosto in sploh ni neizvedljivo. Lažje je program samo spremeniti kot ga na novo ustvariti. In to bi kakšna ekstremistična skupina lahko tudi naredila.

Kaj se bo pravzaprav dogajalo v naslednjih desetih letih? Se lahko države pripravijo na morebitne napade?

Če pogledamo samo 10 let v preteklost, lahko primerjamo, koliko stvari več danes počnemo prek spleta. In tako se bo nadaljevalo. Čez 10 let bo internet tako pomemben del našega življenja, da bo brez njega težko kaj narediti. Pravzaprav mislim, da bo čez 10, 20 let internet izginil, nihče več ne bo govoril o njem, ga zaznaval. Postal bo tako samoumeven del naših življenj kot dihanje ali pitje vode. Dostop v virtualno svet kjerkoli in kadarkoli bo nekaj najbolj normalnega. Vse naše naprave bodo tako predvidevale, da se lahko povsod povežejo. In če boste recimo takrat prekinili ta dostop, bo to neke vrste napad. Posledice bodo seveda veliko hujše kot danes…

To je eden od razlogov za to, da  države gradijo različne  obrambne sisteme. Kibernetskim napadom boi se bilo mogoče izogniti, ko taka infrastruktura ne bi bila povezana z omrežjem. Ampak kot smo videli ob napadu na iranski program bogatenja urana, to ne pomaga. Njihov program ni bil povezan z internetom, pa je bil stuxnet kljub temu uspešen. Če je torej napadalec dovolj resen, če ima znanje, tehnologijo in sredstva, bo lahko vdrl v večino sistemov.


Frekvenca X

688 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Kiber vojne in kiber orožje. Gost Mikko Hypponen, finski strokovnjak za računalniško varnost

08.09.2011


Leta 2007 je Rusija domnevno izvedla masiven kiber napad na Estonijo. Vojaški strokovnjaki napovedujejo, da bi se vojne lahko kmalu množično razplamtele tudi v virtualnem prostoru. Nas je lahko strah kiber vojn?

»Če že moram izbirati med klasičnim in kiber vojskovanjem, bi vsekakor izbral slednje. Je manj krvavo,« v intervjuju za Frekvenco X pravi finski strokovnjak za računalniško varnost Mikko Hypponen.

Še nedavno je veljalo, da so kiberorožja omejena na virtualni svet, vendar pa je računalniški črv »stuxnet« pokazal, da lahko povzročijo tudi fizično škodo. Si je mogoče predstavljati, da bodo vojske v prihodnosti razvile še bolj sofisticirana kiberorožja, taka, ki bodo ogrožala tudi človeška življenja?

Če pogledamo potek dogodkov v obrambnih sistemih in vojskah po 2. svetovni vojni, vidimo, da so naše vojske doživele pravo tehnološko revolucijo. Verjamem, da smo prav ta trenutek ponovno priča novi revoluciji. To je kibervojna  ali  revolucija online. Ta se razvija v obrambnih sektorjih vseh razvitih držav, ki vlagajo v oboje – v svojo obrambo in verjetno tudi  v napadalna orožja. Ta proces se že začenja in to bo naslednja velika revolucija v  vojskovanju.

Je mogoče, da bi s kiberorožjem že danes napadli na primer kako veliko letališče na svetu?

Gre za tveganja, ki obstajajo tako v obdobju miru kot v času konflikta, gre pa tudi za različne pristope. V obdobju miru nas morajo skrbeti nekoliko drugačni napadi: denimo napadi teroristov ali ekstremistov na kak pomemben  infrastrukturni objekt, na primer tovarno, jedrsko elektrarno, letališče  ali  podobnega. Ampak še resneje bi se za take napade lahko države odločale v obdobju konfliktov ali celo vojne. Očitno je, da imajo države veliko boljše vire, s katerimi bi tak napad pripravile, kot pa denimo skupina ekstremistov. In to nas lahko skrbi. Lahko samo upamo da ne bo tako hudih kriz med razvitimi državami. Če pa bodo, bodo  gotovo vključeni tudi napadi s kiberelementi …

Kako pa ocenjujete možnosti za  razvoj  kiberorožja za množično uničevanje? Nas je lahko strah tudi česa takšnega?

Če bi moral izbirati med tradicionalno in kibervojno, bi verjetno izbral kibervojno, ker je v njej načeloma prelite manj krvi. Ni pa to nujno res. Takšen je primer že omenjenega črva »stuxnet«, ko je torej šlo za napad na iranski program za bogatenje urana… Ne poznamo vseh podrobnosti, ampak mogoče je, da so ljudje zaradi tega napada tudi umirali. Zgodilo se je, da je ta črv nasilno vdrl v središče za bogatenje urana prav med postopkom bogatenja. In če so takrat bili tam znanstveniki, je mogoče, da so ljudje res umrli zaradi tega kiber-napada.

Pa ste nas strokovnjaki zdaj sposobnosti ubraniti pred kibernnapadi, kot se je zgodilo ob pomoči »črva« stuxnet ali pa nas je lahko strah njegove še bolj uničujoče različice?

Kolikor vemo doslej, se je projekt stuxnet začel leta 2008, črva pa smo našli leta 2010. Torej se je do odkritja širil že vsaj leto in bil pri tem očitno zelo uspešen. Ena od skrbi, ki jih imamo raziskovalci spletnega varovanja, je kopiranje tega programa. Precej lahko je namreč najti kopijo programa Stuxnet, to pa pomeni, da lahko nekdo analizira njegovo delovanje in ga prilagodi. To je mogoče narediti razmeroma preprosto in sploh ni neizvedljivo. Lažje je program samo spremeniti kot ga na novo ustvariti. In to bi kakšna ekstremistična skupina lahko tudi naredila.

Kaj se bo pravzaprav dogajalo v naslednjih desetih letih? Se lahko države pripravijo na morebitne napade?

Če pogledamo samo 10 let v preteklost, lahko primerjamo, koliko stvari več danes počnemo prek spleta. In tako se bo nadaljevalo. Čez 10 let bo internet tako pomemben del našega življenja, da bo brez njega težko kaj narediti. Pravzaprav mislim, da bo čez 10, 20 let internet izginil, nihče več ne bo govoril o njem, ga zaznaval. Postal bo tako samoumeven del naših življenj kot dihanje ali pitje vode. Dostop v virtualno svet kjerkoli in kadarkoli bo nekaj najbolj normalnega. Vse naše naprave bodo tako predvidevale, da se lahko povsod povežejo. In če boste recimo takrat prekinili ta dostop, bo to neke vrste napad. Posledice bodo seveda veliko hujše kot danes…

To je eden od razlogov za to, da  države gradijo različne  obrambne sisteme. Kibernetskim napadom boi se bilo mogoče izogniti, ko taka infrastruktura ne bi bila povezana z omrežjem. Ampak kot smo videli ob napadu na iranski program bogatenja urana, to ne pomaga. Njihov program ni bil povezan z internetom, pa je bil stuxnet kljub temu uspešen. Če je torej napadalec dovolj resen, če ima znanje, tehnologijo in sredstva, bo lahko vdrl v večino sistemov.


18.04.2024

Velike živalske migracije: Epsko popotovanje, ki v marsičem ostaja nepojasnjeno

Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj?


10.04.2024

Stoletnica elektroencefalografije: "Mi na daleč prisluškujemo možganom"

“Prosimo vas, da zaprete oči, med preiskavo se tudi ne pogovarjamo.” To so začetne besede asistenta v ambulanti za merjenje električne dejavnosti možganov EEG, kamor se je tokrat, ob skorajšnji stoletnici prve meritve na človeku, povabila tudi Frekvenca X. Elektroencefalograf je naprava, ki jo je na človeku prvič uporabil nemški psihiater Hans Berger 6. julija 1924. Kljub svoji starosti se tehnologija do danes ni prav veliko spremenila, ob merjenju dejavnosti še vedno na glavo postavijo elektrode, ob pomoči katerih ugotavljajo mogoča odstopanja od normalne električne dejavnosti možganov. Pravzaprav jim “na daleč” prisluškujejo. In to so delali tudi, ko se je na Nevrološki kliniki pri vodji Centra za epilepsijo odraslih dr. Bogdanu Lorberju oglasila Maja Stepančič. Vabljeni torej na posebno zvočno izkušnjo, prisluškovali boste lahko preiskavi EEG.


04.04.2024

Oceani: Pregreti modri motor planeta

Če omenimo oceane, na kaj pomislite? Večina ljudi pomisli na ribe in na njihovo slanost …, na biologijo in kemijo morja torej. Toda tisto, kar res zaznamuje oceane, je njihova fizika.


28.03.2024

Znanost v marcu: Od ekstremofilnih gliv, anafilaksije, do fizikalne fotografije

Tokratna Frekvenca X se spet sprehaja po največjih ali najzanimivejših dosežkih meseca. Marec je mesec, ko naša oddaja praznuje rojstni dan, mesec, ko se podeljujejo Jesenkove nagrade; letos je nagrado za življenjsko delo prejela prof. dr. Nina Gunde Cimerman z biotehniške fakultete, ki bo tudi naša gostja. Poleg tega naj omenimo še nekaj novic iz sveta znanosti: govorili bomo o pomembni raziskavi Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik v zvezi z anafilaksijo, povabili se bomo na pojedino zvezd, ki se hranijo tudi s planeti, in odgovorili na vprašanje, zakaj antropocen ne bo postal uradno poimenovanje dobe, v kateri ima največji vpliv na okolje človek.


22.03.2024

Frekvenca X pred občinstvom: Od orjakov do liliputancev

Je biti velik ali majhen v naravi prednost ali slabost? Kaj pa zares velik? Frekvenca X, poljudnoznanstvena oddaja Vala 202, svoj 15. rojstni dan praznuje s sebi enakimi. Pred mladim občinstvom in v čisto pravem radijskem studiu načenjamo temo velikosti in kako ta vpliva na ves živi svet okoli nas. Potujte z nami skozi zgodovino našega planeta in odkrijte največja bitja, ki so ga poseljevala. Kaj je pripomoglo k temu, da so po Zemlji nekoč lomastili megalomanski kuščarji in kako so se sploh premikali? Zakaj so kiti še dandanes tako ogromni in ali so orjaški pajki in kačji pastirji sploh mogoči? In kaj imata o fantazijskih bitjih, kot so leteči zmaji, krilati konji pegazi, palčki in velikani iz pripovedk, povedati fizika in biologija? Zagrizli pa bomo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani. Kako se je z našo velikostjo igrala evolucija in do kod še lahko zrastemo? Kako bi živeli, če bi se nenadoma – kot Alica – povečali ali pomanjšali? Zaneslo pa nas bo tudi daleč stran v vesolje z misijo, da se domislimo planeta, na katerem bi lahko obstajali velikani.


21.03.2024

Tomaž Zwitter: Kot človeštvo smo spoznali, da smo manj in manj posebni

Preselimo se 15 let v preteklost, natančneje – odpotujemo v 9. april leta 2009, ko je Mija Škrabec Arbanas pripravila eno izmed prvih oddaj, ki so v Frekvenci X obravnavale vesolje. V tem času se je marsikaj spremenilo: od vse daljših sprehodov astronavtov zunaj vesoljskih postaj do napredka pri razvoju vesoljskih oblačil, ki omogočajo boljšo gibljivost, do raztrosa človeškega pepela v vesolju. 15-letni napredek v raziskovanju vesolja komentira naš dolgoletni strokovni sodelavec astronom in astrofizik Tomaž Zwitter.


21.03.2024

Roger Penrose: O modi, veri in fantaziji v fiziki

Gost v tokratni Frekvenci X je bil Roger Penrose, zelo eminentno ime svetovne matematične fizike, ki se ga velikokrat omenja v povezavi Stephenom Hawkingom. Penrose je v svoji dolgi karieri pomembno prispeval predvsem k teoriji splošne relativnosti, je pa tudi avtor tako imenovanih Penrose-Hawking teoremov o singularnostih, ki so mu prinesli Nobelovo nagrado in ki pravijo, da se črne luknje tvorijo iz zelo splošnih pogojev sesedanja materije ter da se v središču črne luknje ustvari singularnost v končnem času. V oddaji se z njim sprašujemo tudi, kaj je v sodobni fiziki moda, kaj vera in kaj fantazija, dotaknemo se tudi vprašanja, kako pri umetni inteligenci 'izračunati' razumevanje in kako enigmatična je fizika možganov.


14.03.2024

Pornografija, možgani in zasvojenost

Ob Tednu možganov, ki je letos posvečen spolnosti, raziskujemo odvisnost od pornografije, kakšni so simptomi, kaj se dogaja v naših možganih, zakaj je lahko izpostavljenost otrok in mladostnikov pornografiji problematična in kakšne dodatne nevarnosti je prinesel razmah sodobnih tehnologij. V skupni epizodi z oddajo Možgani na dlani na Prvem tudi o pozitivnih plateh rabe pornografije.


07.03.2024

Nevidni svet predorov

Ste vedeli, da bo na celotni progi drugega tira porabljenih za pet Eifflovih stolpov jeklenih armatur? Inženirji, gradbinci in izvajalci del pa seveda pri gradnji ne uporabljajo le kovinskih pripomočkov. Kakšna je znanost za gradnjo predorov, kako ti sploh nastanejo, kdo pri tem sodeluje in kje vse lahko strokovnjaki sploh kopljejo predore? V oddaji slišite tudi zvoke iz globin enega izmed slovenskih predorov.


29.02.2024

Znanost v februarju: O dinozavrih, anakondi, Hallersteinu in avtoimunskih boleznih

Februar je pri koncu in Frekvenca X njegove zadnje ure, ki so zaradi prestopnega leta pravzaprav bonus, izkorišča za prelet tem, ki so ta mesec odmevale v znanosti. Maja Ratej raziskuje avtoimunske bolezni in zakaj jih bomo lahko morda v dogledni prihodnosti uspešno zdravili. Preverila je tudi, kakšna velikanka je na novo odkrita anakonda v Južni Ameriki in koliko več vemo o dinozavrih 200 let po njihovem odkritju. Več pa tudi o tem, da se lahko v Ljubljani po novem pomudite pri Hallersteinovem zvezdnem opazovalniku, pa o ameriškem zasebnem naskoku na Luno, rasni genetiki in celo gensko spremenjenih bananah.


22.02.2024

Reportaža iz CERN-a: Kjer premikajo meje znanosti!

Pred kratkim smo se s Frekvenco X mudili v CERN-u, Evropski organizaciji za jedrske raziskave, v kateri se že 70 let ukvarjajo s trki osnovnih delcev. Gre za megalomansko raziskovalno območje na meji med Švico in Francijo v Ženevi, pod katerim je 27 kilometrov dolg Veliki hadronski trkalnik. V njem so, spomnimo, leta 2012 ob pomoči velikanskih detektorjev potrdili obstoj Higgsovega bozona. Trki, ki se z velikanskimi energijami in hitrostmi dogajajo v pospeševalniku, razkrivajo delovanje vesolja v njegovih prvih trenutkih, ob tem pa se poskušajo raziskovalci dokopati tudi do odgovorov na to, kaj bi utegnila biti temna snov in kako bolje spoznati antimaterijo.


14.02.2024

Človeška napaka

Če odgovorna oseba po hudi delovni nesreči javnost obvesti, da je bil vzrok tragičnega dogodka človeška napaka, nas takšno pojasnilo ne sme pomiriti, ampak nas mora še bolj vznemiriti. Skladno s sodobnimi smernicami za zagotavljanje varnosti, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah, je človeška napaka sprejemljiv vzrok za razlago neželenega dogodka le v zelo redkih primerih. Po temeljiti preučitvi okoliščin nesreče se večinoma namreč izkaže, da je za napako kriva sistemska pomanjkljivost in ne nepozoren posameznik. Česa nas lahko naučijo človeške napake, kakšni psihološki in varnostni mehanizmi so v ozadju, kako je zdravniškimi napakami in kakšna bo vloga umetne inteligence?


01.02.2024

Znanost v januarju: O milnih mehurčkih, starodavni Amazoniji in napredku pri zdravljenju raka

Pred evropskim dnem boja proti raku Maja Ratej poizveduje o napredku pri diagnostiki in zdravljenju raka, zastavlja pa si tudi vprašanje, kakšno liso je na tem področju pustila koronavirusna doba. V januarski beri novic na področju znanosti jo zanimajo odmevno odkritje 2500 let starih ostankov kompleksa mest v Amazoniji in novi poskusi pošiljanja plovil na Luno. Za konec pod drobnogled vzame še raziskovalni dosežek slovenskih znanstvenikov, ki je januarja odmeval tudi v mednarodnem tisku o popularni znanosti, in sicer kako iz milnega mehurčka ustvariti natančen laser.


25.01.2024

Plavajoča mesta? Zakaj pa ne!

V zadnjih nekaj letih se v spletnih časopisih pogosto znajdejo članki o mestih, ki bodo krojila našo prihodnost bivanja. Trajnostno, zeleno, obnovljivi viri energije, javni prevoz, 15-minutno mesto, individualnost bomo zamenjali za skupnost … to so pogosto napovedi velikih arhitekturnih birojev, ki snujejo tako imenovana mesta prihodnosti. Mesta, ki bodo nasledila takšna, kot jih poznamo danes.


18.01.2024

Izkašljano in vročično: Naše telo kot uigran orkester v boju proti virusom

V delu leta, ko na nas od vsepovsod prežijo okužbe dihal, pri Frekvenci X opazujemo simfonijo našega telesa v boju zoper njih. Še posebej nas zanimajo vročina, kašelj in kihanje, nad katerimi bdijo različni možganski dirigenti.


11.01.2024

Prehranski Frankenstein: Skrajno predelana hrana

Povprečen posameznik v industrializiranih državah s hrano letno zaužije osem kilogramov aditivov, kupi pa le dva kilograma moke. Trend prehranjevanja, ki ga narekujeta pomanjkanje časa in velika količina priročnih, za takojšnje zaužitje pripravljenih živilskih izdelkov, gre namreč v smer, ko vedno manj obrokov pripravimo sami. Pri tem zaužijemo vedno več tako imenovane ultraprocesirane hrane, med katero spadajo čips, zamrznjena lazanja, sladke žitarice, rastlinske alternative za sir in meso in podobno. Kako taka hrana vpliva na naše telo in svet okoli nas? Kako jo prepoznati?


04.01.2024

Nismo še videli, česa vsega je zmožno Sonce

Veter, nevihte, kresovi … Vsega tega ne poznamo samo na Zemlji in v njeni atmosferi, ampak tudi na Soncu. In tokrat bomo v Frekvenci X kot sonde opazovali njegovo celotno površje ter ugotavljali, kaj tamkajšnji pojavi pomenijo za življenje na Zemlji.


28.12.2023

Znansopotnika: Marina Dermastia in Tom Turk

V zadnji letošnji Frekvenci X gostimo dva znanstvenika, profesorja, komunikatorja znanosti, strokovna in tudi življenjska sopotnika, ki sta z biologijo in tudi med seboj povezana že več kot 40 let.


14.12.2023

Thomas Dietterich: Pionir strojnega učenja, ki obožuje flamenko

Thomas Dietterich je zaslužni profesor na javni univerzi v Oregonu in pionir strojnega učenja, ki na tem področju raziskuje že od leta 1977. Od nekdaj ga je zanimalo - kako se znanstveniki učijo o svetu? In v kontekstu računalnikov je to vprašanje strojnega učenja. Torej, kako se računalniki učijo o svetu?


06.12.2023

Sindrom prevaranta kot konstrukt sodobne družbe

Impostor syndrome v slovenščini najpogosteje imenujemo sindrom prevaranta, pojavlja se tudi poimenovanje sindrom vsiljivca. Gre za psihološki konstrukt, katerega značilnost so občutki dvomov o svoji lastni sposobnosti, kompetentnosti in inteligentnosti, čeprav objektivni dosežki kažejo nasprotno. Kakšni so znaki in občutki ob tem sindromu, kako je povezan s perfekcionizmom, kaj menijo psihologi in psihiatri, v kolikšni meri gre za konstrukt novodobne družbe kapitalizma in vplivnežev.


Stran 2 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov