Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sliši se kot kakšen scenarij iz visoko proračunskega hollywoodskega filma – znanstveniki v laboratoriju ustvarijo novo, smrtonosno obliko virusa, nato njihovi rezultati pridejo v neprave roke.
Morilski virus nato slabi fantje na skrivaj izdelajo v svojem laboratoriju in svetu zagrozijo, da ga bodo spustili med ljudi.
V filmu nato to nevarno situacijo na srečo reši kakšen Bruce Willis in vsi si oddahnemo. A takšni scenariji že nekaj časa niso več samo znanstvena fantastika, vsaj ne, odkar sta genetika in genetski inženiring vrtoglavo napredovala.
V najnovejšem zapletu te vrste iz resničnega življenja so virologi iz ameriške univerze Wisconsin-Madison in nizozemske univerze Erasmus Medical Center ustvarili novo, še nevarnejšo obliko zloglasnega virusa ptičje gripe H5N1.
Ta virus je že tako ali tako eden najsmrtonosnejših znanih virusov, saj umori kar polovico ljudi, ki jih okuži. Za primerjavo – virus španske gripe je ubil samo 2,5 odstotka okuženih ljudi. Virus H5N1 pa ima na našo srečo za zdaj to šibkost, da se ne more prenašati neposredno iz človeka na človeka, ampak se lahko ljudje okužijo samo ob stiku z okuženo ptico.
Ameriške in nizozemske znanstvenike pod vodstvom Rona Fouchierja in Yoshihira Kawaoke je zato zanimalo, katere spremembe v virusni genetski zasnovi mu omogočijo, da se lahko začne učinkovito prenašati med sesalci.
S tem so namreč želeli ugotoviti, kakšna je verjetnost, da bi sedanja oblika virusa H5N1 v naravi naključno mutirala tako, da bi se lahko po zraku prenašala iz človeka na človeka. V svojih laboratorijih so zato podrobno secirali virus in sistematično spreminjali zaporedje njegove DNK. Pred kratkim so tako odkrili, da samo pet mutacij na ustreznih mestih v DNK virusa povzroči, da se virus lahko začne zlahka prenašati iz živali na žival – v tem primeru je bil to dihur.
In čeprav ni znano, ali bi se tako spremenjena oblika virusa lahko prenašala tudi med ljudmi, niti ni mogoče tega testirati, so se nemudoma pojavili strahovi, da bi lahko virus ušel iz laboratorija ali pa da bi rezultati eksperimenta prišli v neprave roke. V znanosti je praksa namreč to, da raziskovalci svoje rezultate objavijo v znanstveni reviji, kjer so na voljo tudi javnosti.
Prisluhnite tudi: intervju z virologinjo
Strokovnjaki za biovarnost in bioterorizem so zato takoj izrazili bojazen, da bi lahko bioteroristi ali države s slabimi nameni brez težav prišli do ustreznih podatkov, kako v laboratoriju ustvariti virus gripe, ki bi se prenašal med ljudmi.
Lani decembra je Ameriški nacionalni znanstveni svetovalni odbor za biovarnost presodil, da bi lahko objava rezultatov pomenila grožnjo biovarnosti in pozval raziskovalce, da svojih rezultatov ne objavijo v celoti.
Obstaja nevarnost, da bi lahko takšni virusi ušli iz raziskovalnih ustanov in povzročili globalno epidemijo. Mogoče bi se našel tudi kdo, ki bi te viruse ukradel. Medtem ko nekateri znanstveniki menijo, da je nevarnost tovrstnih raziskav prevelika, da bi odtehtala potencialne koristi, pa na drugem bregu nekateri virologi trdijo, da koristi teh raziskav presegajo tveganja.
Te raziskave naj bi namreč omogočale, da lahko znanstveniki proti tem oblikam virusov razvijejo tudi učinkovita zdravila, denimo cepiva. Če lahko bolj nevarno obliko virusa ptičje gripe ustvarijo v laboratoriju, potem obstaja velika možnost, da takšna oblika virusa nastane tudi spontano v naravi in v tem primeru je veliko bolje, če smo na njo že pripravljeni.znanstveni skupnosti je završalo, kot že dolgo ne.
Nekateri ostro nasprotujejo kakršni koli cenzuri znanstvenega procesa, saj menijo, da je to poseg v akademsko svobodo in neodvisnost, drugi pa menijo, da je ta raziskava tako kočljiva, da bi bilo treba omejiti dostop do rezultatov. Problem pa ni samo v javni objavi rezultatov, ampak je še bolj gordijska dilema, ali bi morali raziskovalcem prepovedati, da poskusijo v laboratoriju ustvariti smrtonosnejše oblike virusov in drugih patogenov. Torej, ali tovrstne raziskave sploh dovoliti?
Vroči razpravi, ki jo je sprožila stvaritev prenosljive oblike virusa ptičje gripe H5N1, ni videti konca, saj je težko najti odgovor, ki bi zadovoljil vse strani. Zato je ta teden skupina vodilnih svetovnih virologov, na čelu z Ronom Fouchierjem in Yoshihiro Kawaokom, razglasila dvomesečni moratorij na vse raziskave, povezane s prenosljivostjo virusa H5N1.
A duh je že zdavnaj ušel iz steklenice in verjetno bomo morali sprejeti, da lahko danes genetiki in virologi v svojih laboratorijih ustvarjajo tudi smrtonosne viruse, mi pa lahko samo upamo, da pri tem ne bo prišlo do kakšnih hollywoodskih scenarijev.
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Sliši se kot kakšen scenarij iz visoko proračunskega hollywoodskega filma – znanstveniki v laboratoriju ustvarijo novo, smrtonosno obliko virusa, nato njihovi rezultati pridejo v neprave roke.
Morilski virus nato slabi fantje na skrivaj izdelajo v svojem laboratoriju in svetu zagrozijo, da ga bodo spustili med ljudi.
V filmu nato to nevarno situacijo na srečo reši kakšen Bruce Willis in vsi si oddahnemo. A takšni scenariji že nekaj časa niso več samo znanstvena fantastika, vsaj ne, odkar sta genetika in genetski inženiring vrtoglavo napredovala.
V najnovejšem zapletu te vrste iz resničnega življenja so virologi iz ameriške univerze Wisconsin-Madison in nizozemske univerze Erasmus Medical Center ustvarili novo, še nevarnejšo obliko zloglasnega virusa ptičje gripe H5N1.
Ta virus je že tako ali tako eden najsmrtonosnejših znanih virusov, saj umori kar polovico ljudi, ki jih okuži. Za primerjavo – virus španske gripe je ubil samo 2,5 odstotka okuženih ljudi. Virus H5N1 pa ima na našo srečo za zdaj to šibkost, da se ne more prenašati neposredno iz človeka na človeka, ampak se lahko ljudje okužijo samo ob stiku z okuženo ptico.
Ameriške in nizozemske znanstvenike pod vodstvom Rona Fouchierja in Yoshihira Kawaoke je zato zanimalo, katere spremembe v virusni genetski zasnovi mu omogočijo, da se lahko začne učinkovito prenašati med sesalci.
S tem so namreč želeli ugotoviti, kakšna je verjetnost, da bi sedanja oblika virusa H5N1 v naravi naključno mutirala tako, da bi se lahko po zraku prenašala iz človeka na človeka. V svojih laboratorijih so zato podrobno secirali virus in sistematično spreminjali zaporedje njegove DNK. Pred kratkim so tako odkrili, da samo pet mutacij na ustreznih mestih v DNK virusa povzroči, da se virus lahko začne zlahka prenašati iz živali na žival – v tem primeru je bil to dihur.
In čeprav ni znano, ali bi se tako spremenjena oblika virusa lahko prenašala tudi med ljudmi, niti ni mogoče tega testirati, so se nemudoma pojavili strahovi, da bi lahko virus ušel iz laboratorija ali pa da bi rezultati eksperimenta prišli v neprave roke. V znanosti je praksa namreč to, da raziskovalci svoje rezultate objavijo v znanstveni reviji, kjer so na voljo tudi javnosti.
Prisluhnite tudi: intervju z virologinjo
Strokovnjaki za biovarnost in bioterorizem so zato takoj izrazili bojazen, da bi lahko bioteroristi ali države s slabimi nameni brez težav prišli do ustreznih podatkov, kako v laboratoriju ustvariti virus gripe, ki bi se prenašal med ljudmi.
Lani decembra je Ameriški nacionalni znanstveni svetovalni odbor za biovarnost presodil, da bi lahko objava rezultatov pomenila grožnjo biovarnosti in pozval raziskovalce, da svojih rezultatov ne objavijo v celoti.
Obstaja nevarnost, da bi lahko takšni virusi ušli iz raziskovalnih ustanov in povzročili globalno epidemijo. Mogoče bi se našel tudi kdo, ki bi te viruse ukradel. Medtem ko nekateri znanstveniki menijo, da je nevarnost tovrstnih raziskav prevelika, da bi odtehtala potencialne koristi, pa na drugem bregu nekateri virologi trdijo, da koristi teh raziskav presegajo tveganja.
Te raziskave naj bi namreč omogočale, da lahko znanstveniki proti tem oblikam virusov razvijejo tudi učinkovita zdravila, denimo cepiva. Če lahko bolj nevarno obliko virusa ptičje gripe ustvarijo v laboratoriju, potem obstaja velika možnost, da takšna oblika virusa nastane tudi spontano v naravi in v tem primeru je veliko bolje, če smo na njo že pripravljeni.znanstveni skupnosti je završalo, kot že dolgo ne.
Nekateri ostro nasprotujejo kakršni koli cenzuri znanstvenega procesa, saj menijo, da je to poseg v akademsko svobodo in neodvisnost, drugi pa menijo, da je ta raziskava tako kočljiva, da bi bilo treba omejiti dostop do rezultatov. Problem pa ni samo v javni objavi rezultatov, ampak je še bolj gordijska dilema, ali bi morali raziskovalcem prepovedati, da poskusijo v laboratoriju ustvariti smrtonosnejše oblike virusov in drugih patogenov. Torej, ali tovrstne raziskave sploh dovoliti?
Vroči razpravi, ki jo je sprožila stvaritev prenosljive oblike virusa ptičje gripe H5N1, ni videti konca, saj je težko najti odgovor, ki bi zadovoljil vse strani. Zato je ta teden skupina vodilnih svetovnih virologov, na čelu z Ronom Fouchierjem in Yoshihiro Kawaokom, razglasila dvomesečni moratorij na vse raziskave, povezane s prenosljivostjo virusa H5N1.
A duh je že zdavnaj ušel iz steklenice in verjetno bomo morali sprejeti, da lahko danes genetiki in virologi v svojih laboratorijih ustvarjajo tudi smrtonosne viruse, mi pa lahko samo upamo, da pri tem ne bo prišlo do kakšnih hollywoodskih scenarijev.
Poteka teden razglasitev dobitnikov Nobelovih nagrad, zato bomo tokratno Frekvenco X posvetili letošnjim nagrajencem na področju medicine, fizike in kemije ter pokomentirali njihova odkritja s pomočjo slovenskih strokovnjakov na podobnih področjih
Nad Višnjanom v hrvaški Istri stoji astronomski observatorij Tićan. Vodi ga Korado Korlević, ki je v svoji karieri odkril približno 1000 asteroidov, s pomočjo teleskopa v Višnjanu so bili odkriti tudi trije kometi, dva nosita ime prav po Korleviću. Kakšna je skrivnost istrskega lovca na asteroide in kako je Višnjan postal astronomsko središče, kjer se na kreativnih taborih učijo tudi nadarjeni otroci.
Frekvenca X pripravlja pregled najzanimivejših, najbolj nenavadnih med nenavadnimi znanstvenimi dosežki zadnjega četrt stoletja. V noči s četrtka na petek bodo v Parizu podelili 26. Ig Nobelove nagrade za prelomna odkritja v znanosti, ki nas najprej silijo k smehu, nato pa še k razmisleku. O biomedicinskih posledicah intenzivnega poljubljanja, vplivu prisotnosti ljudi na paritvene navade nojev in iskanju kemijskih receptov za od-vretje jajca ter o (ne)uporabni vrednosti podobnih na prvi pogled trivialnih odkritij.
Natanko leto dni je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju, ki potrjuje Einsteinovo teorijo relativnosti in je korak bliže k razumevanju velikega poka. Z gravitacijskimi raziskavami se že desetletja ukvarja profesorica Sheila Rowan, direktorica tovrstnega inštituta na Univerzi v Glasgowu, ki je bila pred kratkim imenovana za glavno znanstveno svetovalko na Škotskem. Njeno temeljno področje so optični materiali za detektorje gravitacijskih valov. Rowanova, ki je osrednja gostja simpozija Mednarodne astronomske zveze, ki ga te dni gosti Univerza v Novi Gorici, je v Frekvenci X pojasnila, zakaj so gravitacijski valovi tako pomembni in kako lahko zapleteno fiziko za njimi razumemo čisto vsi.
Terrence Malick je na filmskem festivalu v Benetkah predstavil poetični dokumentarec Voyage of Time, ki ga opisujejo kot poklon kozmosu, razodetje časa od njegovega začetka do končnega kolapsa. Film si je v Benetkah ogledala Nina Zagoričnik, ki bo predstavila vtise o novi stvaritvi velikega režiserja. Druga filmska znanstveno-fantastična zgodba je povezana s filmom Stik iz leta 1997, ki prikazuje prvi stik človeštva z zunajzemeljsko civilizacijo. Svetovalec pri filmu je bil ameriški astronom Shest Shostak, ki je tudi aktualni gost podkasta Številke Slavka Jeriča.
Bi lahko imeli danes v Sloveniji svojo Nokio, celo Samsung? Morda, računalniško podjetje Iskra Delta je bilo pred 30 leti v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena osebna računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so, razpeti med interesi politike in tajnih služb ter ob nespretnem ekonomskem vodenju, tik pred osamosvojitvijo propadli. Z nekaterimi vpletenimi smo tehnološka in politična ozadja hitrega vzpona in zatona Iskre Delte raziskovali že pred meseci, oddaja je naletela na velik odziv, zato zgodbo nadaljujemo z nekaterimi novimi pogledi in manj znanimi dejstvi.
"Tako obsežnega beljenja koral še nismo doživeli!" je bil v intervjuju za naš radio jasen eden od vodilnih avstralskih strokovnjakov za koralne greben profesor Terry Hughes, ki korale preučuje že 40 let. Veliki koralni greben je v preteklih mesecih ponekod utrpel več kot polovično izgubo, podobno je s koralami tudi drugod v tropskem pasu. Le eden na tisoč tropskih koralnih grebenov je še zdrav in vitalen, preostale vse bolj načenja segrevanje morja. In tja gremo v naslednjih minutah tudi mi … Prva poletna Frekvenca je štrbunknila v morje in odšla na obisk med najbolj pisane in brleče kraje pod morsko gladino – koralne grebene, ki se vse opazneje spreminjajo v mesta duhov.
Zakaj žoga brez rotacije tako rekoč “plava” po zraku, kako natančno lahko izračunamo in predvidimo njen let ter na kakšne načine proizvajalci žog manipulirajo z njihovimi lastnostmi, da bi naredili šport čim bolj zanimiv za gledalce?
Raziskovalna skupina z Univerze v Kaliforniji pod vodstvom profesorice Maruše Bradač je nedavno objavila, da so v globinah vesolja opazili eno od prvih galaksij iz časa, ko je bilo vesolje staro le nekaj sto milijonov let. Medla svetloba je do Zemlje potovala kar 13 milijard let. Si lahko predstavljate, kaj pomeni zreti v vesolje, ko je bilo staro le nekaj sto milijonov let? To je seveda vznemirljivo, saj prve galaksije in z njimi prve zvezde pomenijo, da je vesolje postalo svetel kraj, obenem pa so v zvezdah začeli nastajati tudi kemični elementi, težji od helija, torej tudi ogljik, kisik ali dušik, iz katerih smo nastali tudi mi.
Zaradi njih so se rušili imperiji, izgubljale in dobivale so se vojne, padale so vlade. Danes podpirajo infrastrukturo modernega sveta. Brez njih ne bi bilo računalnikov in interneta. Spletni nakupi, elektronsko bančništvo, telefonski pogovori jih nujno potrebujejo. Prav pridejo tako domačim uporabnikom kot teroristom. Šifre so često spregledani prispevek matematike, a so v resnici njen najpomembnejši izum, brez katerega modernega sveta ne bi bilo. Matematika je izumila nezlomljive šifre, kar prinaša tudi svojevrstne težave.
Na obrobju Ljubljane stoji pravi jedrski reaktor in le peščica jih ve, da ta objekt deluje že 50 let. Predstavljamo reaktor TRIGA.
V začetku maja se je v Bostonu za zaprtimi vrati zbrala druščina znanstvenikov, poslovnežev, etikov in predstavnikov vlade, ki so razpravljali o načrtu, da bi lahko v naslednjih desetih letih izdelali prvi sintetični človeški genom. Projekt se marsikomu zdi sporen, češ da bi lahko na tak način ustvarili ljudi z določenimi lastnostmi, mogoče ljudi, ki so rojeni in vzgojeni za vojake? Kdo bi imel za to dovoljenje, kdo lastništvo nad takimi bitji? Kako blizu temu, da bi lahko sintetizirali pravi človeški genom in kakšna vprašanja to odpira, ugotavljamo ta četrtek ob 12.00 v oddaji Frekvenca X.
Podobno kot so v zgodovini na globalno stanje našega planeta vplivali izbruhi vulkanov, padci kometov in meteoritov ter gibanje tektonskih plošč, smo danes morda ljudje tisti dejavnik, po katerem bodo geologi prihodnosti označevali sedanje obdobje zgodovine planeta. Zanj se vse bolj uveljavlja izraz antropocen, kazal pa naj bi se tako v geoloških spremembah, nenavadnem obnašanju podnebja in morebitnem šestem množičnem izumiranju vrst. Da živimo v zares izjemnih časih, zdaj ni več vprašanje. Bolj na mestu je premislek, ali v prihodnost antropocena zreti s strahom ali upanjem. Dobrodošlico v antropocenu izrekamo v valovski oddaji Frekvenca X.
Vemo, kako se sporazumevamo ljudje. Imamo številne jezike, govorice, narečja, veliko gestikuliramo, včasih se pačimo … Kako pa je s sporazumevanjem pri naših bližnjih sorodnikih – pri živalih? Podobno kot ljudje, se tudi živali med seboj veliko sporazumevajo. Toda smisel njihove komunikacije nam je velikokrat prikrit. Pa ne le zato, ker mi ne bi imeli “slovarja”, s pomočjo katerega bi lahko prevedli njihove piske, brenčanje, poglede, premike uhljev ali repa in druge signale v človeško govorico. Živali včasih ne moremo razumeti tudi zato, ker se njihova čutila, ki sprejemajo informacije, bistveno razlikujejo od naših.
Poskusite si zapomniti naslednjih deset predmetov: mačka, mleko, zvezda, miza, zgradba, vrtnica, človek, stol, raketa, česen. Kako pa si zapomniti 3000 decimalk števila pi ali kart z enim samim uvidom? Se možgani spominskih rekorderjev razlikujejo od navadnih ali gre le za vztrajnost in dober spominski sistem? Si lahko zapomnimo karkoli in koliko želimo? O tem smo govorili s spominskimi rekorderji, šahistom in doktorjem psihologije.
Pogovor z Urošem Kuzmanom, ki je bil v času študija na Fakulteti za matematiko in fiziko med najbolj talentiranimi in delavnimi študenti v svoji generaciji. Danes je doktor matematike in stand-up komik, eden izmed piscev šal pri oddaji komercialne televizije, ki je tudi na slovenski humoristični sceni odprla žar sezono ter član Šaleškega študentskega okteta, ki je predlani posnel na youtubu precejkrat gledano Ubrano jamranje; skladbo z besedilom, spisanim na podlagi izrazov negodovanja Velenjčanov in Velenjčank oz. odgovorov na vprašanje, kaj vas v Velenju najbolj moti? Z Mitjo Pečkom sta se pogovarjala o matematičnih metodah pisanja šal.
Že dolgo vemo, da je Zemlja nastala iz snovi, ki so jo supernove bruhnile v prostor pred skoraj petimi milijardami let. Doslej ni bilo zabeleženo, ali je zvezdni prah sedal na Zemljo tudi pozneje. Zdaj vemo, da so nebo pred tremi milijoni let razsvetljevale spektakularne zvezdne eksplozije supernov v okolici Sonca, kakih 200 ali 300 tisoč let pozneje pa se je na Zemljo usedel tudi njihov radioaktivni železov prah. Kako je uspelo zaznati sledi bližnje eksplozije supernove in kaj pomeni odkritje, da nekateri atomi izvirajo iz zvezdnih eksplozij v Sončevi okolici, boste zvedeli v novi izdaji Frekvence X.
V Frekvenci X tokrat raziskujemo paralelne svetove in druga alternativna dojemanja realnosti. Spoznavamo različne metode preskakovanja iz vsakdanje zaznave v “vzporedne svetove” in ugotavljamo, da smo le toliko na trdnih tleh, kolikor jih fizično (ob)čutimo pod svojimi stopali. Že ob odsotnosti določenih tovrstnih dražljajev se nam namreč lahko odprejo vrata v svet nenavadnega, mističnega.
Zmaga umetne inteligence nad človekom v igri GO je prelomnica, ki se je bomo nostalgično spominjali, kot se spominjamo Jamesa Watta, bratov Wright ali prvega poslanega elektronskega sporočila. Človeka je premagala, ne da bi jo kdo naučil igrati go. Dobila je vpogled v ogromno odigranih iger, potem je nekaj časa igrala sama proti sebi in se naučila bolje od svetovnega prvaka. Tako hitrega napredka niso pričakovali vsaj še nekaj let. Stroji danes premorejo ogromno moč procesiranja, vse hitreje se učijo sami in človeka izpodrivajo na številnih področjih.
Bitje materinega srca je prvi zvok, ki ga sliši človek. Že milijone let nas z najrazličnejšimi zvoki zasipava narava. Vseskozi smo ustvarjali tudi svoje zvoke – od najbolj domačih frekvenc človeškega glasu, umetelnih glasbenih harmonij, do povsem sintetičnih trdih zvokov … in se vse skupaj naučili tudi zapisovati in shranjevati. »Skoraj vse o zvoku« je naslov nove razstave v Tehniškem muzeju v Bistri.
Neveljaven email naslov