Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sliši se kot kakšen scenarij iz visoko proračunskega hollywoodskega filma – znanstveniki v laboratoriju ustvarijo novo, smrtonosno obliko virusa, nato njihovi rezultati pridejo v neprave roke.
Morilski virus nato slabi fantje na skrivaj izdelajo v svojem laboratoriju in svetu zagrozijo, da ga bodo spustili med ljudi.
V filmu nato to nevarno situacijo na srečo reši kakšen Bruce Willis in vsi si oddahnemo. A takšni scenariji že nekaj časa niso več samo znanstvena fantastika, vsaj ne, odkar sta genetika in genetski inženiring vrtoglavo napredovala.
V najnovejšem zapletu te vrste iz resničnega življenja so virologi iz ameriške univerze Wisconsin-Madison in nizozemske univerze Erasmus Medical Center ustvarili novo, še nevarnejšo obliko zloglasnega virusa ptičje gripe H5N1.
Ta virus je že tako ali tako eden najsmrtonosnejših znanih virusov, saj umori kar polovico ljudi, ki jih okuži. Za primerjavo – virus španske gripe je ubil samo 2,5 odstotka okuženih ljudi. Virus H5N1 pa ima na našo srečo za zdaj to šibkost, da se ne more prenašati neposredno iz človeka na človeka, ampak se lahko ljudje okužijo samo ob stiku z okuženo ptico.
Ameriške in nizozemske znanstvenike pod vodstvom Rona Fouchierja in Yoshihira Kawaoke je zato zanimalo, katere spremembe v virusni genetski zasnovi mu omogočijo, da se lahko začne učinkovito prenašati med sesalci.
S tem so namreč želeli ugotoviti, kakšna je verjetnost, da bi sedanja oblika virusa H5N1 v naravi naključno mutirala tako, da bi se lahko po zraku prenašala iz človeka na človeka. V svojih laboratorijih so zato podrobno secirali virus in sistematično spreminjali zaporedje njegove DNK. Pred kratkim so tako odkrili, da samo pet mutacij na ustreznih mestih v DNK virusa povzroči, da se virus lahko začne zlahka prenašati iz živali na žival – v tem primeru je bil to dihur.
In čeprav ni znano, ali bi se tako spremenjena oblika virusa lahko prenašala tudi med ljudmi, niti ni mogoče tega testirati, so se nemudoma pojavili strahovi, da bi lahko virus ušel iz laboratorija ali pa da bi rezultati eksperimenta prišli v neprave roke. V znanosti je praksa namreč to, da raziskovalci svoje rezultate objavijo v znanstveni reviji, kjer so na voljo tudi javnosti.
Prisluhnite tudi: intervju z virologinjo
Strokovnjaki za biovarnost in bioterorizem so zato takoj izrazili bojazen, da bi lahko bioteroristi ali države s slabimi nameni brez težav prišli do ustreznih podatkov, kako v laboratoriju ustvariti virus gripe, ki bi se prenašal med ljudmi.
Lani decembra je Ameriški nacionalni znanstveni svetovalni odbor za biovarnost presodil, da bi lahko objava rezultatov pomenila grožnjo biovarnosti in pozval raziskovalce, da svojih rezultatov ne objavijo v celoti.
Obstaja nevarnost, da bi lahko takšni virusi ušli iz raziskovalnih ustanov in povzročili globalno epidemijo. Mogoče bi se našel tudi kdo, ki bi te viruse ukradel. Medtem ko nekateri znanstveniki menijo, da je nevarnost tovrstnih raziskav prevelika, da bi odtehtala potencialne koristi, pa na drugem bregu nekateri virologi trdijo, da koristi teh raziskav presegajo tveganja.
Te raziskave naj bi namreč omogočale, da lahko znanstveniki proti tem oblikam virusov razvijejo tudi učinkovita zdravila, denimo cepiva. Če lahko bolj nevarno obliko virusa ptičje gripe ustvarijo v laboratoriju, potem obstaja velika možnost, da takšna oblika virusa nastane tudi spontano v naravi in v tem primeru je veliko bolje, če smo na njo že pripravljeni.znanstveni skupnosti je završalo, kot že dolgo ne.
Nekateri ostro nasprotujejo kakršni koli cenzuri znanstvenega procesa, saj menijo, da je to poseg v akademsko svobodo in neodvisnost, drugi pa menijo, da je ta raziskava tako kočljiva, da bi bilo treba omejiti dostop do rezultatov. Problem pa ni samo v javni objavi rezultatov, ampak je še bolj gordijska dilema, ali bi morali raziskovalcem prepovedati, da poskusijo v laboratoriju ustvariti smrtonosnejše oblike virusov in drugih patogenov. Torej, ali tovrstne raziskave sploh dovoliti?
Vroči razpravi, ki jo je sprožila stvaritev prenosljive oblike virusa ptičje gripe H5N1, ni videti konca, saj je težko najti odgovor, ki bi zadovoljil vse strani. Zato je ta teden skupina vodilnih svetovnih virologov, na čelu z Ronom Fouchierjem in Yoshihiro Kawaokom, razglasila dvomesečni moratorij na vse raziskave, povezane s prenosljivostjo virusa H5N1.
A duh je že zdavnaj ušel iz steklenice in verjetno bomo morali sprejeti, da lahko danes genetiki in virologi v svojih laboratorijih ustvarjajo tudi smrtonosne viruse, mi pa lahko samo upamo, da pri tem ne bo prišlo do kakšnih hollywoodskih scenarijev.
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Sliši se kot kakšen scenarij iz visoko proračunskega hollywoodskega filma – znanstveniki v laboratoriju ustvarijo novo, smrtonosno obliko virusa, nato njihovi rezultati pridejo v neprave roke.
Morilski virus nato slabi fantje na skrivaj izdelajo v svojem laboratoriju in svetu zagrozijo, da ga bodo spustili med ljudi.
V filmu nato to nevarno situacijo na srečo reši kakšen Bruce Willis in vsi si oddahnemo. A takšni scenariji že nekaj časa niso več samo znanstvena fantastika, vsaj ne, odkar sta genetika in genetski inženiring vrtoglavo napredovala.
V najnovejšem zapletu te vrste iz resničnega življenja so virologi iz ameriške univerze Wisconsin-Madison in nizozemske univerze Erasmus Medical Center ustvarili novo, še nevarnejšo obliko zloglasnega virusa ptičje gripe H5N1.
Ta virus je že tako ali tako eden najsmrtonosnejših znanih virusov, saj umori kar polovico ljudi, ki jih okuži. Za primerjavo – virus španske gripe je ubil samo 2,5 odstotka okuženih ljudi. Virus H5N1 pa ima na našo srečo za zdaj to šibkost, da se ne more prenašati neposredno iz človeka na človeka, ampak se lahko ljudje okužijo samo ob stiku z okuženo ptico.
Ameriške in nizozemske znanstvenike pod vodstvom Rona Fouchierja in Yoshihira Kawaoke je zato zanimalo, katere spremembe v virusni genetski zasnovi mu omogočijo, da se lahko začne učinkovito prenašati med sesalci.
S tem so namreč želeli ugotoviti, kakšna je verjetnost, da bi sedanja oblika virusa H5N1 v naravi naključno mutirala tako, da bi se lahko po zraku prenašala iz človeka na človeka. V svojih laboratorijih so zato podrobno secirali virus in sistematično spreminjali zaporedje njegove DNK. Pred kratkim so tako odkrili, da samo pet mutacij na ustreznih mestih v DNK virusa povzroči, da se virus lahko začne zlahka prenašati iz živali na žival – v tem primeru je bil to dihur.
In čeprav ni znano, ali bi se tako spremenjena oblika virusa lahko prenašala tudi med ljudmi, niti ni mogoče tega testirati, so se nemudoma pojavili strahovi, da bi lahko virus ušel iz laboratorija ali pa da bi rezultati eksperimenta prišli v neprave roke. V znanosti je praksa namreč to, da raziskovalci svoje rezultate objavijo v znanstveni reviji, kjer so na voljo tudi javnosti.
Prisluhnite tudi: intervju z virologinjo
Strokovnjaki za biovarnost in bioterorizem so zato takoj izrazili bojazen, da bi lahko bioteroristi ali države s slabimi nameni brez težav prišli do ustreznih podatkov, kako v laboratoriju ustvariti virus gripe, ki bi se prenašal med ljudmi.
Lani decembra je Ameriški nacionalni znanstveni svetovalni odbor za biovarnost presodil, da bi lahko objava rezultatov pomenila grožnjo biovarnosti in pozval raziskovalce, da svojih rezultatov ne objavijo v celoti.
Obstaja nevarnost, da bi lahko takšni virusi ušli iz raziskovalnih ustanov in povzročili globalno epidemijo. Mogoče bi se našel tudi kdo, ki bi te viruse ukradel. Medtem ko nekateri znanstveniki menijo, da je nevarnost tovrstnih raziskav prevelika, da bi odtehtala potencialne koristi, pa na drugem bregu nekateri virologi trdijo, da koristi teh raziskav presegajo tveganja.
Te raziskave naj bi namreč omogočale, da lahko znanstveniki proti tem oblikam virusov razvijejo tudi učinkovita zdravila, denimo cepiva. Če lahko bolj nevarno obliko virusa ptičje gripe ustvarijo v laboratoriju, potem obstaja velika možnost, da takšna oblika virusa nastane tudi spontano v naravi in v tem primeru je veliko bolje, če smo na njo že pripravljeni.znanstveni skupnosti je završalo, kot že dolgo ne.
Nekateri ostro nasprotujejo kakršni koli cenzuri znanstvenega procesa, saj menijo, da je to poseg v akademsko svobodo in neodvisnost, drugi pa menijo, da je ta raziskava tako kočljiva, da bi bilo treba omejiti dostop do rezultatov. Problem pa ni samo v javni objavi rezultatov, ampak je še bolj gordijska dilema, ali bi morali raziskovalcem prepovedati, da poskusijo v laboratoriju ustvariti smrtonosnejše oblike virusov in drugih patogenov. Torej, ali tovrstne raziskave sploh dovoliti?
Vroči razpravi, ki jo je sprožila stvaritev prenosljive oblike virusa ptičje gripe H5N1, ni videti konca, saj je težko najti odgovor, ki bi zadovoljil vse strani. Zato je ta teden skupina vodilnih svetovnih virologov, na čelu z Ronom Fouchierjem in Yoshihiro Kawaokom, razglasila dvomesečni moratorij na vse raziskave, povezane s prenosljivostjo virusa H5N1.
A duh je že zdavnaj ušel iz steklenice in verjetno bomo morali sprejeti, da lahko danes genetiki in virologi v svojih laboratorijih ustvarjajo tudi smrtonosne viruse, mi pa lahko samo upamo, da pri tem ne bo prišlo do kakšnih hollywoodskih scenarijev.
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
Neveljaven email naslov