Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sliši se kot kakšen scenarij iz visoko proračunskega hollywoodskega filma – znanstveniki v laboratoriju ustvarijo novo, smrtonosno obliko virusa, nato njihovi rezultati pridejo v neprave roke.
Morilski virus nato slabi fantje na skrivaj izdelajo v svojem laboratoriju in svetu zagrozijo, da ga bodo spustili med ljudi.
V filmu nato to nevarno situacijo na srečo reši kakšen Bruce Willis in vsi si oddahnemo. A takšni scenariji že nekaj časa niso več samo znanstvena fantastika, vsaj ne, odkar sta genetika in genetski inženiring vrtoglavo napredovala.
V najnovejšem zapletu te vrste iz resničnega življenja so virologi iz ameriške univerze Wisconsin-Madison in nizozemske univerze Erasmus Medical Center ustvarili novo, še nevarnejšo obliko zloglasnega virusa ptičje gripe H5N1.
Ta virus je že tako ali tako eden najsmrtonosnejših znanih virusov, saj umori kar polovico ljudi, ki jih okuži. Za primerjavo – virus španske gripe je ubil samo 2,5 odstotka okuženih ljudi. Virus H5N1 pa ima na našo srečo za zdaj to šibkost, da se ne more prenašati neposredno iz človeka na človeka, ampak se lahko ljudje okužijo samo ob stiku z okuženo ptico.
Ameriške in nizozemske znanstvenike pod vodstvom Rona Fouchierja in Yoshihira Kawaoke je zato zanimalo, katere spremembe v virusni genetski zasnovi mu omogočijo, da se lahko začne učinkovito prenašati med sesalci.
S tem so namreč želeli ugotoviti, kakšna je verjetnost, da bi sedanja oblika virusa H5N1 v naravi naključno mutirala tako, da bi se lahko po zraku prenašala iz človeka na človeka. V svojih laboratorijih so zato podrobno secirali virus in sistematično spreminjali zaporedje njegove DNK. Pred kratkim so tako odkrili, da samo pet mutacij na ustreznih mestih v DNK virusa povzroči, da se virus lahko začne zlahka prenašati iz živali na žival – v tem primeru je bil to dihur.
In čeprav ni znano, ali bi se tako spremenjena oblika virusa lahko prenašala tudi med ljudmi, niti ni mogoče tega testirati, so se nemudoma pojavili strahovi, da bi lahko virus ušel iz laboratorija ali pa da bi rezultati eksperimenta prišli v neprave roke. V znanosti je praksa namreč to, da raziskovalci svoje rezultate objavijo v znanstveni reviji, kjer so na voljo tudi javnosti.
Prisluhnite tudi: intervju z virologinjo
Strokovnjaki za biovarnost in bioterorizem so zato takoj izrazili bojazen, da bi lahko bioteroristi ali države s slabimi nameni brez težav prišli do ustreznih podatkov, kako v laboratoriju ustvariti virus gripe, ki bi se prenašal med ljudmi.
Lani decembra je Ameriški nacionalni znanstveni svetovalni odbor za biovarnost presodil, da bi lahko objava rezultatov pomenila grožnjo biovarnosti in pozval raziskovalce, da svojih rezultatov ne objavijo v celoti.
Obstaja nevarnost, da bi lahko takšni virusi ušli iz raziskovalnih ustanov in povzročili globalno epidemijo. Mogoče bi se našel tudi kdo, ki bi te viruse ukradel. Medtem ko nekateri znanstveniki menijo, da je nevarnost tovrstnih raziskav prevelika, da bi odtehtala potencialne koristi, pa na drugem bregu nekateri virologi trdijo, da koristi teh raziskav presegajo tveganja.
Te raziskave naj bi namreč omogočale, da lahko znanstveniki proti tem oblikam virusov razvijejo tudi učinkovita zdravila, denimo cepiva. Če lahko bolj nevarno obliko virusa ptičje gripe ustvarijo v laboratoriju, potem obstaja velika možnost, da takšna oblika virusa nastane tudi spontano v naravi in v tem primeru je veliko bolje, če smo na njo že pripravljeni.znanstveni skupnosti je završalo, kot že dolgo ne.
Nekateri ostro nasprotujejo kakršni koli cenzuri znanstvenega procesa, saj menijo, da je to poseg v akademsko svobodo in neodvisnost, drugi pa menijo, da je ta raziskava tako kočljiva, da bi bilo treba omejiti dostop do rezultatov. Problem pa ni samo v javni objavi rezultatov, ampak je še bolj gordijska dilema, ali bi morali raziskovalcem prepovedati, da poskusijo v laboratoriju ustvariti smrtonosnejše oblike virusov in drugih patogenov. Torej, ali tovrstne raziskave sploh dovoliti?
Vroči razpravi, ki jo je sprožila stvaritev prenosljive oblike virusa ptičje gripe H5N1, ni videti konca, saj je težko najti odgovor, ki bi zadovoljil vse strani. Zato je ta teden skupina vodilnih svetovnih virologov, na čelu z Ronom Fouchierjem in Yoshihiro Kawaokom, razglasila dvomesečni moratorij na vse raziskave, povezane s prenosljivostjo virusa H5N1.
A duh je že zdavnaj ušel iz steklenice in verjetno bomo morali sprejeti, da lahko danes genetiki in virologi v svojih laboratorijih ustvarjajo tudi smrtonosne viruse, mi pa lahko samo upamo, da pri tem ne bo prišlo do kakšnih hollywoodskih scenarijev.
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Sliši se kot kakšen scenarij iz visoko proračunskega hollywoodskega filma – znanstveniki v laboratoriju ustvarijo novo, smrtonosno obliko virusa, nato njihovi rezultati pridejo v neprave roke.
Morilski virus nato slabi fantje na skrivaj izdelajo v svojem laboratoriju in svetu zagrozijo, da ga bodo spustili med ljudi.
V filmu nato to nevarno situacijo na srečo reši kakšen Bruce Willis in vsi si oddahnemo. A takšni scenariji že nekaj časa niso več samo znanstvena fantastika, vsaj ne, odkar sta genetika in genetski inženiring vrtoglavo napredovala.
V najnovejšem zapletu te vrste iz resničnega življenja so virologi iz ameriške univerze Wisconsin-Madison in nizozemske univerze Erasmus Medical Center ustvarili novo, še nevarnejšo obliko zloglasnega virusa ptičje gripe H5N1.
Ta virus je že tako ali tako eden najsmrtonosnejših znanih virusov, saj umori kar polovico ljudi, ki jih okuži. Za primerjavo – virus španske gripe je ubil samo 2,5 odstotka okuženih ljudi. Virus H5N1 pa ima na našo srečo za zdaj to šibkost, da se ne more prenašati neposredno iz človeka na človeka, ampak se lahko ljudje okužijo samo ob stiku z okuženo ptico.
Ameriške in nizozemske znanstvenike pod vodstvom Rona Fouchierja in Yoshihira Kawaoke je zato zanimalo, katere spremembe v virusni genetski zasnovi mu omogočijo, da se lahko začne učinkovito prenašati med sesalci.
S tem so namreč želeli ugotoviti, kakšna je verjetnost, da bi sedanja oblika virusa H5N1 v naravi naključno mutirala tako, da bi se lahko po zraku prenašala iz človeka na človeka. V svojih laboratorijih so zato podrobno secirali virus in sistematično spreminjali zaporedje njegove DNK. Pred kratkim so tako odkrili, da samo pet mutacij na ustreznih mestih v DNK virusa povzroči, da se virus lahko začne zlahka prenašati iz živali na žival – v tem primeru je bil to dihur.
In čeprav ni znano, ali bi se tako spremenjena oblika virusa lahko prenašala tudi med ljudmi, niti ni mogoče tega testirati, so se nemudoma pojavili strahovi, da bi lahko virus ušel iz laboratorija ali pa da bi rezultati eksperimenta prišli v neprave roke. V znanosti je praksa namreč to, da raziskovalci svoje rezultate objavijo v znanstveni reviji, kjer so na voljo tudi javnosti.
Prisluhnite tudi: intervju z virologinjo
Strokovnjaki za biovarnost in bioterorizem so zato takoj izrazili bojazen, da bi lahko bioteroristi ali države s slabimi nameni brez težav prišli do ustreznih podatkov, kako v laboratoriju ustvariti virus gripe, ki bi se prenašal med ljudmi.
Lani decembra je Ameriški nacionalni znanstveni svetovalni odbor za biovarnost presodil, da bi lahko objava rezultatov pomenila grožnjo biovarnosti in pozval raziskovalce, da svojih rezultatov ne objavijo v celoti.
Obstaja nevarnost, da bi lahko takšni virusi ušli iz raziskovalnih ustanov in povzročili globalno epidemijo. Mogoče bi se našel tudi kdo, ki bi te viruse ukradel. Medtem ko nekateri znanstveniki menijo, da je nevarnost tovrstnih raziskav prevelika, da bi odtehtala potencialne koristi, pa na drugem bregu nekateri virologi trdijo, da koristi teh raziskav presegajo tveganja.
Te raziskave naj bi namreč omogočale, da lahko znanstveniki proti tem oblikam virusov razvijejo tudi učinkovita zdravila, denimo cepiva. Če lahko bolj nevarno obliko virusa ptičje gripe ustvarijo v laboratoriju, potem obstaja velika možnost, da takšna oblika virusa nastane tudi spontano v naravi in v tem primeru je veliko bolje, če smo na njo že pripravljeni.znanstveni skupnosti je završalo, kot že dolgo ne.
Nekateri ostro nasprotujejo kakršni koli cenzuri znanstvenega procesa, saj menijo, da je to poseg v akademsko svobodo in neodvisnost, drugi pa menijo, da je ta raziskava tako kočljiva, da bi bilo treba omejiti dostop do rezultatov. Problem pa ni samo v javni objavi rezultatov, ampak je še bolj gordijska dilema, ali bi morali raziskovalcem prepovedati, da poskusijo v laboratoriju ustvariti smrtonosnejše oblike virusov in drugih patogenov. Torej, ali tovrstne raziskave sploh dovoliti?
Vroči razpravi, ki jo je sprožila stvaritev prenosljive oblike virusa ptičje gripe H5N1, ni videti konca, saj je težko najti odgovor, ki bi zadovoljil vse strani. Zato je ta teden skupina vodilnih svetovnih virologov, na čelu z Ronom Fouchierjem in Yoshihiro Kawaokom, razglasila dvomesečni moratorij na vse raziskave, povezane s prenosljivostjo virusa H5N1.
A duh je že zdavnaj ušel iz steklenice in verjetno bomo morali sprejeti, da lahko danes genetiki in virologi v svojih laboratorijih ustvarjajo tudi smrtonosne viruse, mi pa lahko samo upamo, da pri tem ne bo prišlo do kakšnih hollywoodskih scenarijev.
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?
Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo
Neveljaven email naslov