Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako doma vzgojiti genija? Je pomembnejši vložek ali izkupiček? Sta na poti do uspeha bolj pomembni dednost in nadarjenost ali vzgoja in delavnost?
Je bolje, če kandidate za genija božamo in hvalimo, ali če jih izzivamo in jim nastavljamo ogledalo? Kakšno vlogo igra lažna in kakšno resnična samozavest prihodnjih genialcev?
Ko je madžarski razvojni psiholog László Polgár preučeval življenjepise velikih ljudi, ki so se v zgodovini proslavili z odmevnimi dosežki na področju znanosti, umetnosti ali športa, je ugotovil, da so se vsi že zelo zgodaj začeli sistematično ukvarjati z veščino, v kateri so pozneje dosegli svetovno slavo.
Polgár je o svojih spoznanjih napisal več člankov, v katerih je zagovarjal prepričanje, da se geniji ne rodijo, ampak nastajajo s sistematičnim in dolgotrajnim delom. Seveda mu v šestdesetih letih 20. stoletja ni nihče verjel, zato se je odločil, da bo izvedel eksperiment.
Da bi dokazal svojo hipotezo, da so geniji plod vzgoje in ne talenta, je potreboval res velik dosežek, ki bi bil hkrati dovolj šokanten, da bi prepričal še tako velike skeptike. Po daljšem premisleku se je odločil za šah, saj je stopnja odličnosti v tej veščini v primerjavi z umetniškimi dosežki bistveno bolje merljiva.
Vzgojil je genialne šahistke
Sam je šah igral zgolj ljubiteljsko, zato se je najprej lotil sistematičnega preučevanja literature o pedagogiki šaha, hčer Susan pa je počasi z zgodbicami in igricami uvajal v svet šahovske igre, tako da je že prva leta otroštva razvila veliko zanimanje za vse, kar je kakor koli povezano s šahom.
Posedanje pred šahovnico je bilo zanjo kot igra, zato časa, ki ga je posvečala študiju strategij in potez, nikoli ni dojemala kot bremena. Imela je močno notranjo motivacijo, ki jo je oče le usmerjal, nikoli pa je ni v nič silil. Pozneje se je spominjala, da je bilo igranje zanjo že takrat čisti užitek.
Ko ni imela še niti pet let, jo je odpeljal na prvo šahovsko tekmovanje, kjer je ni nihče jemal resno, dokler ni začela s svojimi majhnimi ročicami suvereno premikati šahovskih figur po šahovnici. Na mladinskem prvenstvu Budimpešte so bili vsi njeni nasprotniki vsaj dvakrat ali trikrat starejši, sama pa je komaj videla na mizico s šahovskimi figuricami, a je vseeno brez izgubljene partije zmagala na turnirju, kar je bila prava senzacija.
V družini Polgár se je leta 1974 rodila druga hči, Sofija, dve leti kasneje pa še Judit. Seveda sta se tudi mlajši sestri hitro navdušili za šah in se trudili na vsak način postati vsaj tako dobri kot njuna starejša vzornica. Vse tri sestre Polgár so v šahu naslednja desetletja dosegle vse, kar je bilo mogoče.
Susan je leta 1984 postala najboljša šahistka na svetu, leta 1991 pa so ji kot prvi ženski v zgodovini podelili naslov velemojstrice. Mlajša sestra Sofija se je v zgodovino šaha zapisala leta 1989 s serijo zmag na turnirju v Rimu, kjer je premagala tudi nekaj velikih imen iz sveta šaha, komentatorji pa so njene partije umestili med največje šahovske dosežke vseh časov.
Najmlajša Judit je leta 1991 pri petnajstih letih postala najmlajša velemojstrica v zgodovini, na turnirjih pa je premagovala tudi takšna imena, kot so Spassky, Karpov, Kasparov, Topalov in Anand. Danes velja Judit Polgár za najboljšo šahistko vseh časov. Je edina ženska, ki se je na lestvici najboljših šahistov kadar koli prebila med prvo deseterico.
László Polgár je s svojim nenavadnim družinskim eksperimentom seveda fasciniral vso svetovno javnost, a želenega učinka vseeno ni dosegel. Še danes je namreč močno razširjeno prepričanje, da so veliki človeški dosežki predvsem posledica naravnega talenta, ne pa sistematičnega trdega dela.
Tri sestre obravnavajo kot rojene genialne šahistke, a oče vedno znova poudarja, da če bi kdor koli sledil njihovemu razvoju in neprestano spremljal počasno napredovanje po mesecih in letih trdega dela, ne bi s tako lahkoto proglašal njegovih hčera za naravne talente.
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kako doma vzgojiti genija? Je pomembnejši vložek ali izkupiček? Sta na poti do uspeha bolj pomembni dednost in nadarjenost ali vzgoja in delavnost?
Je bolje, če kandidate za genija božamo in hvalimo, ali če jih izzivamo in jim nastavljamo ogledalo? Kakšno vlogo igra lažna in kakšno resnična samozavest prihodnjih genialcev?
Ko je madžarski razvojni psiholog László Polgár preučeval življenjepise velikih ljudi, ki so se v zgodovini proslavili z odmevnimi dosežki na področju znanosti, umetnosti ali športa, je ugotovil, da so se vsi že zelo zgodaj začeli sistematično ukvarjati z veščino, v kateri so pozneje dosegli svetovno slavo.
Polgár je o svojih spoznanjih napisal več člankov, v katerih je zagovarjal prepričanje, da se geniji ne rodijo, ampak nastajajo s sistematičnim in dolgotrajnim delom. Seveda mu v šestdesetih letih 20. stoletja ni nihče verjel, zato se je odločil, da bo izvedel eksperiment.
Da bi dokazal svojo hipotezo, da so geniji plod vzgoje in ne talenta, je potreboval res velik dosežek, ki bi bil hkrati dovolj šokanten, da bi prepričal še tako velike skeptike. Po daljšem premisleku se je odločil za šah, saj je stopnja odličnosti v tej veščini v primerjavi z umetniškimi dosežki bistveno bolje merljiva.
Vzgojil je genialne šahistke
Sam je šah igral zgolj ljubiteljsko, zato se je najprej lotil sistematičnega preučevanja literature o pedagogiki šaha, hčer Susan pa je počasi z zgodbicami in igricami uvajal v svet šahovske igre, tako da je že prva leta otroštva razvila veliko zanimanje za vse, kar je kakor koli povezano s šahom.
Posedanje pred šahovnico je bilo zanjo kot igra, zato časa, ki ga je posvečala študiju strategij in potez, nikoli ni dojemala kot bremena. Imela je močno notranjo motivacijo, ki jo je oče le usmerjal, nikoli pa je ni v nič silil. Pozneje se je spominjala, da je bilo igranje zanjo že takrat čisti užitek.
Ko ni imela še niti pet let, jo je odpeljal na prvo šahovsko tekmovanje, kjer je ni nihče jemal resno, dokler ni začela s svojimi majhnimi ročicami suvereno premikati šahovskih figur po šahovnici. Na mladinskem prvenstvu Budimpešte so bili vsi njeni nasprotniki vsaj dvakrat ali trikrat starejši, sama pa je komaj videla na mizico s šahovskimi figuricami, a je vseeno brez izgubljene partije zmagala na turnirju, kar je bila prava senzacija.
V družini Polgár se je leta 1974 rodila druga hči, Sofija, dve leti kasneje pa še Judit. Seveda sta se tudi mlajši sestri hitro navdušili za šah in se trudili na vsak način postati vsaj tako dobri kot njuna starejša vzornica. Vse tri sestre Polgár so v šahu naslednja desetletja dosegle vse, kar je bilo mogoče.
Susan je leta 1984 postala najboljša šahistka na svetu, leta 1991 pa so ji kot prvi ženski v zgodovini podelili naslov velemojstrice. Mlajša sestra Sofija se je v zgodovino šaha zapisala leta 1989 s serijo zmag na turnirju v Rimu, kjer je premagala tudi nekaj velikih imen iz sveta šaha, komentatorji pa so njene partije umestili med največje šahovske dosežke vseh časov.
Najmlajša Judit je leta 1991 pri petnajstih letih postala najmlajša velemojstrica v zgodovini, na turnirjih pa je premagovala tudi takšna imena, kot so Spassky, Karpov, Kasparov, Topalov in Anand. Danes velja Judit Polgár za najboljšo šahistko vseh časov. Je edina ženska, ki se je na lestvici najboljših šahistov kadar koli prebila med prvo deseterico.
László Polgár je s svojim nenavadnim družinskim eksperimentom seveda fasciniral vso svetovno javnost, a želenega učinka vseeno ni dosegel. Še danes je namreč močno razširjeno prepričanje, da so veliki človeški dosežki predvsem posledica naravnega talenta, ne pa sistematičnega trdega dela.
Tri sestre obravnavajo kot rojene genialne šahistke, a oče vedno znova poudarja, da če bi kdor koli sledil njihovemu razvoju in neprestano spremljal počasno napredovanje po mesecih in letih trdega dela, ne bi s tako lahkoto proglašal njegovih hčera za naravne talente.
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?
Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo
Neveljaven email naslov