Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Dr. Allan Hobson: "Če vas zanimajo vaše sanje, si ob posteljo postavite diktafon in jih posnemite takoj, ko se iz njih prebudite. Zagotavljam, da se boste zjutraj ob poslušanju svojih posnetkov zelo zabavali."
Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Razlagal jih je sloviti psihoanalitik Sigmund Freud, vendar se danes veliko znanstvenikov ne strinja z njegovo interpretacijo ali pa se jim zdi pomanjkljiva. V znanstvenih krogih namreč še vedno velja, da sanj ne moremo razlagati na podlagi njihove vsebine, lahko pa opazujemo človeške nevropsihološke in nevrofiziološke značilnosti med spanjem. Tako lahko tudi ugotavljamo, zakaj in kako si nekatere sanje zapomnimo, drugih pa ne.
Sanje so odličen pomočnik naših možganov pri shranjevanju in obdelovanju dogodkov, informacij. Če se boste denimo učili za izpit pred spanjem, bo večja verjetnost, da boste s pomočjo sanj predelali snov in si jo tako bolje zapomnili, kot če bi se učili zjutraj. Dr. J. Allan Hobson je profesor na Harvardu, s sodelavci je v času raziskovanja dognal, da je faza spanja REM zelo podobna budnemu stanju.
Ne razumemo še prav dobro, zakaj je stanje zavesti med sanjanjem takšno, kot je. To lahko raziskujemo samo na podlagi aktivnosti možganov. In možgani v REM-fazi oddajajo podobne valove kot med budnostjo, vendar pa je razlika v tem, da v spanju ne reagirajo na zunanje dražljaje – zvok, podobe. Možgani vse skupaj opravljajo sami. V njih je namreč veliko število celic, ki delujejo s pomočjo posredovanja živčnih prenašalcev in druga drugi pošiljajo signale. Svoji »sosedi« sporočajo, kaj pravzaprav počnejo, in tako možgani vedo, kdaj in kaj naj sanjamo. Psihoanalitik Sigmund Freud je hotel te dražljaje razlagati s psihologijo, mi pa vemo, da jih lahko za zdaj razložimo samo z nevrofiziologijo.
S tem se pri nas ukvarjajo na inštitutu za nevrofiziologijo UKC Ljubljana, vodja laboratorija za motnje spanja je dr. Leja Dolenc Grošelj. Intervju z njo objavljamo v celoti.
Sanje že vrsto let zanimajo tudi tiste, ki se z njimi ne ukvarjajo strokovno. V hollywoodski produkciji je bilo denimo posnetih veliko kultnih filmov, ki se na različne načine lotevajo te zapletene tematike: od Hitchcockovega Spellbounda do Tarkovskijevega Solarisa, od Matrice brata in sestre Wachowski do Flemingovega Čarovnika iz Oza. Med zadnjimi in najbolj znanimi pa je zagotovo Nolanov psihološki triler Inception, ki govori o lucidnih sanjah.
Lucidne sanje pomenijo tiste sanje, v katerih se zavedamo, da sanjamo. Glede na nekatere raziskovalne ugotovitve tudi namerno spreminjamo svoje sanje. Obstaja več metod, kako to storiti, psihologi, ki se s tem ukvarjajo, predlagajo, da zvečer pred spanjem močno razmišljamo o vsebini, ki jo želimo sanjati in jo skušamo vizualizirati,
si ob posteljo morda položimo predmet, ki je povezan s to vsebino in ga pred spanjem opazujemo. – nevropsihologinja dr. Vita Štukovnik
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Največ in najbolj živo sanjajo otroci, z leti pa se živost sanj zmanjšuje. Katere so najbolj bizarne, nenavadne, strašljive, zanimive sanje?
Kljub vsem dostopnim raziskovalnim metodam in dognanjem se raziskovalci sanj še vedno le redko strinjajo o njihovem pomenu in funkciji, novejši pristopi pa – kot smo že povedali – obravnavajo sanje predvsem znotraj širšega nevrokognitivnega konteksta spominskega procesiranja med spanjem. Verjetno bo vsaj del sanjskega dogajanja in doživljanja zato, ker ga ne moremo neposredno opazovati, ostal še nekaj časa zavit v tančico.
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Dr. Allan Hobson: "Če vas zanimajo vaše sanje, si ob posteljo postavite diktafon in jih posnemite takoj, ko se iz njih prebudite. Zagotavljam, da se boste zjutraj ob poslušanju svojih posnetkov zelo zabavali."
Nekaj zelo skrivnostnega je v sanjah, da se z njimi ukvarjamo že stoletja, vsaka kultura na drugačen način, pa še vedno nismo našli skupnega odgovora na vprašanje – kaj sanje sploh pomenijo.
Razlagal jih je sloviti psihoanalitik Sigmund Freud, vendar se danes veliko znanstvenikov ne strinja z njegovo interpretacijo ali pa se jim zdi pomanjkljiva. V znanstvenih krogih namreč še vedno velja, da sanj ne moremo razlagati na podlagi njihove vsebine, lahko pa opazujemo človeške nevropsihološke in nevrofiziološke značilnosti med spanjem. Tako lahko tudi ugotavljamo, zakaj in kako si nekatere sanje zapomnimo, drugih pa ne.
Sanje so odličen pomočnik naših možganov pri shranjevanju in obdelovanju dogodkov, informacij. Če se boste denimo učili za izpit pred spanjem, bo večja verjetnost, da boste s pomočjo sanj predelali snov in si jo tako bolje zapomnili, kot če bi se učili zjutraj. Dr. J. Allan Hobson je profesor na Harvardu, s sodelavci je v času raziskovanja dognal, da je faza spanja REM zelo podobna budnemu stanju.
Ne razumemo še prav dobro, zakaj je stanje zavesti med sanjanjem takšno, kot je. To lahko raziskujemo samo na podlagi aktivnosti možganov. In možgani v REM-fazi oddajajo podobne valove kot med budnostjo, vendar pa je razlika v tem, da v spanju ne reagirajo na zunanje dražljaje – zvok, podobe. Možgani vse skupaj opravljajo sami. V njih je namreč veliko število celic, ki delujejo s pomočjo posredovanja živčnih prenašalcev in druga drugi pošiljajo signale. Svoji »sosedi« sporočajo, kaj pravzaprav počnejo, in tako možgani vedo, kdaj in kaj naj sanjamo. Psihoanalitik Sigmund Freud je hotel te dražljaje razlagati s psihologijo, mi pa vemo, da jih lahko za zdaj razložimo samo z nevrofiziologijo.
S tem se pri nas ukvarjajo na inštitutu za nevrofiziologijo UKC Ljubljana, vodja laboratorija za motnje spanja je dr. Leja Dolenc Grošelj. Intervju z njo objavljamo v celoti.
Sanje že vrsto let zanimajo tudi tiste, ki se z njimi ne ukvarjajo strokovno. V hollywoodski produkciji je bilo denimo posnetih veliko kultnih filmov, ki se na različne načine lotevajo te zapletene tematike: od Hitchcockovega Spellbounda do Tarkovskijevega Solarisa, od Matrice brata in sestre Wachowski do Flemingovega Čarovnika iz Oza. Med zadnjimi in najbolj znanimi pa je zagotovo Nolanov psihološki triler Inception, ki govori o lucidnih sanjah.
Lucidne sanje pomenijo tiste sanje, v katerih se zavedamo, da sanjamo. Glede na nekatere raziskovalne ugotovitve tudi namerno spreminjamo svoje sanje. Obstaja več metod, kako to storiti, psihologi, ki se s tem ukvarjajo, predlagajo, da zvečer pred spanjem močno razmišljamo o vsebini, ki jo želimo sanjati in jo skušamo vizualizirati,
si ob posteljo morda položimo predmet, ki je povezan s to vsebino in ga pred spanjem opazujemo. – nevropsihologinja dr. Vita Štukovnik
Sanje so včasih mistične, včasih skoraj realistične. V njih lahko postanemo živali, živimo v vzporednem vesolju, včasih se nam v sanjah tudi uresničijo sanje. Največ in najbolj živo sanjajo otroci, z leti pa se živost sanj zmanjšuje. Katere so najbolj bizarne, nenavadne, strašljive, zanimive sanje?
Kljub vsem dostopnim raziskovalnim metodam in dognanjem se raziskovalci sanj še vedno le redko strinjajo o njihovem pomenu in funkciji, novejši pristopi pa – kot smo že povedali – obravnavajo sanje predvsem znotraj širšega nevrokognitivnega konteksta spominskega procesiranja med spanjem. Verjetno bo vsaj del sanjskega dogajanja in doživljanja zato, ker ga ne moremo neposredno opazovati, ostal še nekaj časa zavit v tančico.
Na rehabilitaciji v Sloveniji sta mladostnika iz Gaze, ki sta bila huda poškodovana ob napadih z brezpilotniki. Moderno vojskovanje, ki ga poganjata umetna inteligenca in avtonomno orožje, je dodatno kruto, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo nove moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije na svetovnih bojiščih? Pod drobnogled smo vzeli tudi primere, ko metapodatkovna analiza ni zanesljiva pri izbiranju tarč in kako tehnologije postanejo izgovor pri prevzemanju odgovornosti.
Moderno bojevanje se je ob aktualnih vojnah močno spremenilo, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo dodatne moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije, kako je z avtonomnim orožjem? Pod drobnogled najprej jemljemo brezpilotne letalnike oziroma drone, ki zelo spreminjajo razmere in taktike na bojiščih.
V tednih, ko se približujemo referendumu o novem bloku jedrske elektrarne, se v Frekvenci X sprašujemo, kako deluje jedrska elektrarna, kako s cepitvijo atomov nastaja električna energija. Obiskali smo jedrsko elektrarno v Krškem, pri tem spremljali delo v nadzorni sobi, poizvedovali, kako skladiščijo visokoradioaktivne odpadke, in preverili, kako dobro je elektrarna pripravljena na morebitne hude naravne in druge nesreče.
Razvoj umetnih nevronskih mrež, kar je strojno učenje pripeljalo do neslutenih razsežnosti, molekule, ki imajo posebno vlogo pri uravnavanju delovanja genov in dosežki na področju raziskovanja proteinov. Znanstveniki v ozadju teh odkritij so letošnji prejemniki Nobelovih nagrad in v ospredje jih postavljamo tudi v tokratni Frekvenci X. Čemu so s svojimi odkritji tlakovali pot, kako so vplivali na razvoj znanosti in kakšna je njihova raziskovalna pot.
V današnji oddaji odkrivamo, kako lahko znanost postane zanimiva in dostopna vsakomur. Prvi gost je Petr Brož, češki planetarni znanstvenik in uspešen pisatelj, ki s svojo sproščeno komunikacijo premošča prepad med zapletenimi pojavi in javnostjo. Pogovarjali smo se še s Sašo Cecijem, hrvaškim fizikom in priljubljenim komunikatorjem znanosti, ki dokazuje, da lahko znanost ob glasbi in kozarčku najljubše pijače navduši še takšnega nepoznavalca. Ob koncu pa še v svet znanstvenega gledališča iz Bonna, kjer študentje fizike s kreativnimi predstavami po Evropi širijo ljubezen do znanosti.
Je biblična zgodba o Noetovi barki znanstveno sploh mogoča? Zakaj vrsti grozi izumrtje, če se ohrani le nekaj njenih predstavnikov? V zadnji epizodi Xkurzije na Valu 202 se podajamo v svet molekularne ekologije z raziskovalci Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, ki skušajo s pomočjo genetike razumeti, kako hitre spremembe v okolju vplivajo na ogroženost posameznih vrst živih bitij. Pri tem stavijo tudi na pomoč javnosti in bioinformatike. Predstavili so nam, kako na terenu zbirajo vzorce genetskega materiala, kako tega potem pripravijo in preučujejo v laboratoriju in kakšna je nadaljnja računalniška obdelava. Sogovorniki so člani skupine za molekularno ekologijo prof. dr. Elena Bužan, Aja Bončina, Urša Gerič in Luka Dunis.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Xkurzija gre tokrat v laboratorij na prostem. Za geografe je namreč laboratorij kar cel svet in Jan Grilc se je z dr. Blažem Repetom odpravil na geografski izlet po Ljubljani. Opremo sta naložila kar na kolo in preučevala sestavo kamnin, vzorčila prst in odkrivala invazivne rastline. Kaj vse skrivajo ljubljanska tla? Kako je človek vplival na podobo naravnega parka in kako upravljati s tlemi v gosto poseljenem mestu?
Kaj skupnega imajo brbotanje, vonj po žveplu in železu ter zvok tekoče vode? V Xkurziji potujemo severovzhodno, natančneje med mineralne vrelce in mofete, posebne strukture naravnega izvira čistega in hladnega ogljikovega dioksida. V Ščavniški dolini v bližini Gornje Radgone obiščemo Ivanjševsko, Lokavško in Poličko slatino, s sabo vzamemo veliko glasnih in malo tišjih pripomočkov, ne pozabimo niti na milne mehurčke, ki nam pomagajo pri posebnem preizkusu.
Dobrodošli globoko v notranjosti človeškega telesa. V Xkurziji se namreč odpravljamo vse do naših mišic, kjer opazujemo njihovo električno aktivnost, natančneje aktivnost 639 skeletnih mišic, ekskluzivno pa prisluhnemo tudi zvoku ob njihovem krčenju.
Kolikokrat ste o kom, ki je delaven, slišali reči: “Priden je kot čebela,” nikoli pa niste slišali: “Marljiv je kot čmrlj?” Tako je morda zato, ker v ljudskem izročilu velja, da so čmrlji leni in počasni, čebele pa hitre in delavne. A kot lahko spoznamo na tokratni XKurziji, so čmrlji nenadomestljivi in še kako pomembni opraševalci. Ali ste vedeli, da so veliko hitrejši in spretnejši kot medonosna čebela? Da so sposobni opraševati tudi v vetru, dežju in mrazu in da je danes evropska trgovina s čmrlji vredna 50 milijonov evrov? Če smo vzbudili vašo radovednost, vabljeni z nami na obisk laboratorija za čmrlje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Naš sogovornik je poznavalec in ljubitelj čmrljev dr. Danilo Bevk.
Obiskali smo stalne prebivalce številnih cerkva po državi – netopirje. V zadnjih 20 letih so biologi pregledali več kot 1700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v štirih petinah vseh stavb, najpogosteje prav v cerkvah.
Je slovenski šport v primeri s športom drugih olimpijskih narodov res nekaj izjemnega? Kaj o tem pravijo številke? V Frekvenci X se nam bo pridružil Slavko Jerič, ki že vrsto let kot športni statistik spremlja številke v športu, nedavno pa je izdal tudi knjigo Statistika za začetnike, ob pomoči katere se lahko čisto vsi prelevimo v (športne) statistike. V pogovoru z njim bomo osvetlili, kaj je prav, kaj narobe glede najpogostejših primerjav držav na olimpijskih igrah, kaj vpliva na primat nekaterih narodov v nekaterih disciplinah in koliko medalj se Sloveniji nasmiha letos.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi sindrom prevaranta, človeško napako in učinkoviti altruizem.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi nevarne odmerke nenevarnih snovi, obiskali smo čisto pravo gradbišče na drugem tiru pri Postojni, se pozanimali o znanosti gradnje predorov, odpravili smo se po sledeh meteoritov, ki so padli na naša tla, dotaknili smo se celo Lune, na koncu pa se podučili o pasteh skrajno predelane hrane.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X razmišljali o mestih prihodnostih, o besedah trajnostno, zeleno, pa tudi o strojnem učenju in marsikateri nagradi v znanosti. Pozabili pa nismo niti na merjenje možganske aktivnosti.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos je Frekvenca X sledila marsičemu in potikali smo se na vseh mogočih raziskovalnih misijah – od mušic, Cerna, oceanov, do liliputancev in velikanov.
Turbulence so nekaj najobičajnejšega, s čimer se letala srečujejo vsak dan. Kljub temu se ob tresljaju številni prestrašijo, ker so prepričani, da je nekaj narobe pri letu. Vsako leto se letala srečajo z 68 tisoč zmernimi do hudimi turbulencami, nekatere so tako močne, da lahko povzročijo poškodbe letala, v njem pa se poškodujejo tudi potniki. Nazadnje smo o intenzivni turbulenci slišali maja, na letu London-Singapur je bilo več kot sto poškodovanih, en potnik je umrl. Ob tem se pri Frekvenci X sprašujemo, ali nas lahko turbulenca preseneti, kakšne vrste turbulenc obstajajo, kako turbulentno je območje Slovenije in ali bo zaradi podnebnih sprememb zmernih ali hujših turbulenc vse več?
Bolgarija je članica Evropske unije, ki vlaga v nekatere zanimive znanstveno-raziskovalne projekte. Od leta 1988 imajo na otoku Livingstone celo svojo antartktično postajo, kjer v sklopu različnih mednarodnih odprav potekajo raziskave s področja geologije, glaciologije, oceanografije, biologije, topografije … V aktualni ekspediciji so med drugim raziskovali vpliv podnebnih sprememb na ledenike in prisotnost mikroplastike na Antarktiki.
Ste se kdaj vprašali, kako nastane plastenka? Mnogo ljudi je ne povezuje z nafto in tem, da pred svojim nastankom v obliki surovin, ki jih pridobijo iz črnega zlata, dobesedno obkroži pol sveta. Pri vsem tem je največji paradoks, da plastenka svojemu namenu služi smešno malo časa, večji del svojega življenjskega cikla pa nato preždi kot odpadek. A ne glede na to, v kateri smetnjak ali zabojnik jo odvržemo, bi morali predvsem razmišljati o tem, kako zmanjšati njihovo proizvodnjo, kako se ne utopiti v plastenkah. V Frekvenci X sledimo plastenki – od nafte do odpadka.
Neveljaven email naslov