Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trinajst milijard let dolga pot do Zemlje

09.06.2016

Raziskovalna skupina z Univerze v Kaliforniji pod vodstvom profesorice Maruše Bradač je nedavno objavila, da so v globinah vesolja opazili eno od prvih galaksij iz časa, ko je bilo vesolje staro le nekaj sto milijonov let. Medla svetloba je do Zemlje potovala kar 13 milijard let. Si lahko predstavljate, kaj pomeni zreti v vesolje, ko je bilo staro le nekaj sto milijonov let? To je seveda vznemirljivo, saj prve galaksije in z njimi prve zvezde pomenijo, da je vesolje postalo svetel kraj, obenem pa so v zvezdah začeli nastajati tudi kemični elementi, težji od helija, torej tudi ogljik, kisik ali dušik, iz katerih smo nastali tudi mi.

Raziskovalna skupina pod vodstvom profesorice Maruše Bradač je v globinah vesolja opazila eno od prvih galaksij iz časa, ko je bilo vesolje staro le nekaj sto milijonov let

Si lahko predstavljate, kaj pomeni zreti v vesolje, ko je bilo staro le nekaj sto milijonov let? Prav to počne astrofizičarka Maruša Bradač z Univerze v Davisu v Kaliforniji.

Z raziskavami prvih galaksij v mladem vesolju je z mednarodno skupino, ki jo vodi, začela že pred petimi leti. Ker so te galaksije res zelo daleč, v megli, je bila večina opazovanj neuspešnih, nedavno pa so s Keckovim teleskopom, ki stoji na več kot 4 kilometre visoki havajski gori Mauna Kea, uspeli zaznati medlo svetlobo, ki je na Zemljo potovala kar 13 milijard let. Gre za odmeven uspeh, za odkritje in potrditev obstoja male pritlikave galaksije mladega vesolja.

Kakšna je ta domiselna tehnika, ki jo uporabljate pri raziskavah oddaljenih galaksij? Običajne leče so iz stekla in jih najdemo v optičnih napravah, kakšna pa je gravitacijska leča?

Torej, gravitacijska leča je pojav, pri katerem galaksija pa tudi jate galaksij ukrivljajo prostor in čas. To se sliši zdaj zelo znanstveno, ampak to je predvidel že Einstein je in pozneje so tudi potrdili, da svetloba, ko potuje skozi vesolje, ne potuje po ravnih črtah, ampak je ukrivljena, prav tako kot se svetloba ukrivi pri lečah, ki so narejene iz stekla. Torej, tukaj gre za povečavo in pride tudi do popačenja slik, ki potujejo skozi te jate galaksij.

Ko gledamo neko oddaljeno galaksijo skozi gravitacijsko lečo, lahko vidimo celo več njenih slik. Kako vemo, da te slike kažejo res isti objekt in ne recimo več različnih galaksij?

Pri tem smo si pomagali s spektrom. Izmerili smo spekter teh galaksij, s pomočjo katerega ugotovimo, iz česa je ta sestavljena in ugotovili smo, da so vse te tri slike na natačno enaki oddaljenosti in sestavljene iz natančno enakih elementov. In iz tega lahko potem vemo, da te slike kažejo eno samo galaksijo, ki je bila na nebu lečena trikrat.

Razdalje do oddaljenih galaksij astronomi največkrat merite z rdečim premikom, ki meri, za koliko se je vesolje povečalo, medtem ko je svetloba s svetlobno hitrostjo premagovala razdaljo od galaksije do Zemlje. Menda pa pri merjenju razdalj gravitacijsko lečenje omogoča dobrodošlo alternativo in s tem omogoči preverjanje dobljenih oddaljenosti?

Ja, v bistvu tukaj ne merimo direktne razdalje, ampak merimo hitrost, s katero se te galaksije oddaljujejo od nas – temu pravimo rdeči premik – to je pa podoben pojav, kot ga imamo pri zvoku. Če na primer pomislite na policijsko sireno: če se nam avto približuje ali oddaljuje, slišimo drugačen zvok in s pomočjo tega lahko ugotovimo, če se vam ta avto približuje ali oddaljuje. Na podoben način tudi svetloba spremeni frekvenco in s pomočjo spremembe te frekvence lahko izmerimo, ali se nam določena galaksija oddaljuje ali približuje. Ker se vesolje širi, dlje, kot je galaksija, hitreje se bo oddaljevalo in s pomočjo tega lahko merimo oddaljenost do te galaksije. In prav s tem smo tudi sami izmerili, kako daleč je ta galaksija.

Pred nedavnim je vaša skupina objavila odkritje najbolj oddaljene galaksije doslej in tudi tu ste si pomagali z gravitacijskim lečenjem. Lahko pojasnite, kaj ste naredili in kaj razjasnjuje to odkritje? Njegov pomen gotovo sega onkraj doseganja rekordov.

Tukaj ne gre za najbolj oddaljeno galaksijo, naša galaksija nima tega rekorda. Rekord, ki smo ga podrli, pa je v tem, da gre za prvo normalno galaksijo, ki smo jo uspeli potrditi s pomočjo spektrografov. Pomagali pa smo si seveda z gravitacijskim lečenjem, kajti brez gravitacijskega lečenja bi morali opazovati to galaksijo stokrat dlje in že tako smo opazovali več noči z najmočnejšim teleskopom na svetu za te raziskave. In tako smo uspeli odkriti to galaksijo, čeprav je relativno šibka in ne sveti tako močno kot galaksije, ki jih poznamo v današnjem vesolju.

Z gravitacijskim lečenjem je mogoče odkriti najbolj oddaljene galaksije, opazovanje pojava pa nam veliko pove tudi o lastnostih leče, torej objekta, ki je med nami in oddaljeno galaksijo. Kaj natanko?

Torej lahko izmerimo maso, kajti večja kot je leča, bolj ukrivi svetlobo – prav tako, kot če imamo večje leče iz stekla – in bolj bo povečala oddaljene galaksije in jih v tem primeru tudi bolj popačila. Tako smo uspeli tudi izmeriti maso te jate galaksij, ki povzroča to lečenje in s tem lahko ugotovimo, da so te jate galaksij večinoma narejene iz temne snovi. Sama sem se ogromno ukvarjala in se še ukvajam z raziskavami temne snovi in prav s pomočjo gravitacijskega lečenja smo ugotovili, da temna snov res obstaja in izmerili smo tudi nekatere njene lastnosti.


Frekvenca X

694 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Trinajst milijard let dolga pot do Zemlje

09.06.2016

Raziskovalna skupina z Univerze v Kaliforniji pod vodstvom profesorice Maruše Bradač je nedavno objavila, da so v globinah vesolja opazili eno od prvih galaksij iz časa, ko je bilo vesolje staro le nekaj sto milijonov let. Medla svetloba je do Zemlje potovala kar 13 milijard let. Si lahko predstavljate, kaj pomeni zreti v vesolje, ko je bilo staro le nekaj sto milijonov let? To je seveda vznemirljivo, saj prve galaksije in z njimi prve zvezde pomenijo, da je vesolje postalo svetel kraj, obenem pa so v zvezdah začeli nastajati tudi kemični elementi, težji od helija, torej tudi ogljik, kisik ali dušik, iz katerih smo nastali tudi mi.

Raziskovalna skupina pod vodstvom profesorice Maruše Bradač je v globinah vesolja opazila eno od prvih galaksij iz časa, ko je bilo vesolje staro le nekaj sto milijonov let

Si lahko predstavljate, kaj pomeni zreti v vesolje, ko je bilo staro le nekaj sto milijonov let? Prav to počne astrofizičarka Maruša Bradač z Univerze v Davisu v Kaliforniji.

Z raziskavami prvih galaksij v mladem vesolju je z mednarodno skupino, ki jo vodi, začela že pred petimi leti. Ker so te galaksije res zelo daleč, v megli, je bila večina opazovanj neuspešnih, nedavno pa so s Keckovim teleskopom, ki stoji na več kot 4 kilometre visoki havajski gori Mauna Kea, uspeli zaznati medlo svetlobo, ki je na Zemljo potovala kar 13 milijard let. Gre za odmeven uspeh, za odkritje in potrditev obstoja male pritlikave galaksije mladega vesolja.

Kakšna je ta domiselna tehnika, ki jo uporabljate pri raziskavah oddaljenih galaksij? Običajne leče so iz stekla in jih najdemo v optičnih napravah, kakšna pa je gravitacijska leča?

Torej, gravitacijska leča je pojav, pri katerem galaksija pa tudi jate galaksij ukrivljajo prostor in čas. To se sliši zdaj zelo znanstveno, ampak to je predvidel že Einstein je in pozneje so tudi potrdili, da svetloba, ko potuje skozi vesolje, ne potuje po ravnih črtah, ampak je ukrivljena, prav tako kot se svetloba ukrivi pri lečah, ki so narejene iz stekla. Torej, tukaj gre za povečavo in pride tudi do popačenja slik, ki potujejo skozi te jate galaksij.

Ko gledamo neko oddaljeno galaksijo skozi gravitacijsko lečo, lahko vidimo celo več njenih slik. Kako vemo, da te slike kažejo res isti objekt in ne recimo več različnih galaksij?

Pri tem smo si pomagali s spektrom. Izmerili smo spekter teh galaksij, s pomočjo katerega ugotovimo, iz česa je ta sestavljena in ugotovili smo, da so vse te tri slike na natačno enaki oddaljenosti in sestavljene iz natančno enakih elementov. In iz tega lahko potem vemo, da te slike kažejo eno samo galaksijo, ki je bila na nebu lečena trikrat.

Razdalje do oddaljenih galaksij astronomi največkrat merite z rdečim premikom, ki meri, za koliko se je vesolje povečalo, medtem ko je svetloba s svetlobno hitrostjo premagovala razdaljo od galaksije do Zemlje. Menda pa pri merjenju razdalj gravitacijsko lečenje omogoča dobrodošlo alternativo in s tem omogoči preverjanje dobljenih oddaljenosti?

Ja, v bistvu tukaj ne merimo direktne razdalje, ampak merimo hitrost, s katero se te galaksije oddaljujejo od nas – temu pravimo rdeči premik – to je pa podoben pojav, kot ga imamo pri zvoku. Če na primer pomislite na policijsko sireno: če se nam avto približuje ali oddaljuje, slišimo drugačen zvok in s pomočjo tega lahko ugotovimo, če se vam ta avto približuje ali oddaljuje. Na podoben način tudi svetloba spremeni frekvenco in s pomočjo spremembe te frekvence lahko izmerimo, ali se nam določena galaksija oddaljuje ali približuje. Ker se vesolje širi, dlje, kot je galaksija, hitreje se bo oddaljevalo in s pomočjo tega lahko merimo oddaljenost do te galaksije. In prav s tem smo tudi sami izmerili, kako daleč je ta galaksija.

Pred nedavnim je vaša skupina objavila odkritje najbolj oddaljene galaksije doslej in tudi tu ste si pomagali z gravitacijskim lečenjem. Lahko pojasnite, kaj ste naredili in kaj razjasnjuje to odkritje? Njegov pomen gotovo sega onkraj doseganja rekordov.

Tukaj ne gre za najbolj oddaljeno galaksijo, naša galaksija nima tega rekorda. Rekord, ki smo ga podrli, pa je v tem, da gre za prvo normalno galaksijo, ki smo jo uspeli potrditi s pomočjo spektrografov. Pomagali pa smo si seveda z gravitacijskim lečenjem, kajti brez gravitacijskega lečenja bi morali opazovati to galaksijo stokrat dlje in že tako smo opazovali več noči z najmočnejšim teleskopom na svetu za te raziskave. In tako smo uspeli odkriti to galaksijo, čeprav je relativno šibka in ne sveti tako močno kot galaksije, ki jih poznamo v današnjem vesolju.

Z gravitacijskim lečenjem je mogoče odkriti najbolj oddaljene galaksije, opazovanje pojava pa nam veliko pove tudi o lastnostih leče, torej objekta, ki je med nami in oddaljeno galaksijo. Kaj natanko?

Torej lahko izmerimo maso, kajti večja kot je leča, bolj ukrivi svetlobo – prav tako, kot če imamo večje leče iz stekla – in bolj bo povečala oddaljene galaksije in jih v tem primeru tudi bolj popačila. Tako smo uspeli tudi izmeriti maso te jate galaksij, ki povzroča to lečenje in s tem lahko ugotovimo, da so te jate galaksij večinoma narejene iz temne snovi. Sama sem se ogromno ukvarjala in se še ukvajam z raziskavami temne snovi in prav s pomočjo gravitacijskega lečenja smo ugotovili, da temna snov res obstaja in izmerili smo tudi nekatere njene lastnosti.


22.05.2014

Denisovani

Leta 2008 so v neki Sibirski jami odkrili ostanke človečnjakov, ki so sobivali z neandertalci in se pomešali v našo vrsto. Poimenovali so jih po jami. Zdaj so to – Denisovani. Ko je predhodnik človeka zapustil Afriko, so na Zemlji tako živele vsaj štiri vrste človečnjakov. Kaj pomeni odkritje nove vrste, bo razložil dr. Bence Viola z Inštituta Maxa Plancka.


15.05.2014

Izbruhi gama žarkov - Dr. Drejc Kopač

Izbruhi žarkov gama se - gledano statistično - pojavljajo enkrat na dan, verjetnost, da bi se zgodili v naši galaksiji, pa je precej majhna, kar je dobro, saj bi tako močna eksplozija relativno blizu nas lahko poškodovala zgornje plasti atmosfere in uničila ozonsko plast, kar bi gotovo negativno vplivalo na življenje na Zemlji. Gre za najmočnejše eksplozije v vesolju po velikem poku. Teh spektakularnih dogodkov pred dvajsetimi leti niti približno nismo razumeli, zdaj pa se slika sestavlja. Nov pogled v območje nastanka izbruhov in na razumevanje, kaj se dogaja v samem izvoru izbruha sevanja gama, je odkrila raziskava, pri kateri sodeluje tudi mladi astrofizik dr. Drejc Kopač, gost tokratne Frekvence X.


08.05.2014

Tveganje in negotovost

Nate Silver, ameriški statistik in novinar, ki je zaslovel z zelo natančnimi napovedmi izidov volitev v Združenih državah Amerike, je opozoril na pomembno razlikovanje med tveganjem in negotovostjo. Z besedo tveganje opiše okoliščine, pri katerih lahko ocenimo zanesljivost napovedi oziroma pričakovano napako izračunov ali meritev, ki smo jih opravili, medtem ko z besedo negotovost označi obravnavo dogodkov, pri katerih nimamo nobene opore, da bi lahko predvideli napako njihove napovedi oziroma možno odstopanje od vrednosti, ki se bo dejansko realizirala.


08.05.2014

Tveganje in negotovost

Nate Silver, ameriški statistik in novinar, ki je zaslovel z zelo natančnimi napovedmi izidov volitev v Združenih državah Amerike, je opozoril na pomembno razlikovanje med tveganjem in negotovostjo. Z besedo tveganje opiše okoliščine, pri katerih lahko ocenimo zanesljivost napovedi oziroma pričakovano napako izračunov ali meritev, ki smo jih opravili, medtem ko z besedo negotovost označi obravnavo dogodkov, pri katerih nimamo nobene opore, da bi lahko predvideli napako njihove napovedi oziroma možno odstopanje od vrednosti, ki se bo dejansko realizirala.


01.05.2014

Znanstveniki in delo

Prvomajska Frekvenca X je nekoliko drugačna. Pogovarjali smo se s štirimi znanstveniki z različnih raziskovalnih področij o tem, kakšen je njihov delavnik in kako sami pojmujejo delo. Programer, sociologinja, kemik in upokojeni profesor fizike. Kot pravijo, delo med znanstveniki še zdaleč ni le fizikalna količina. Vse po vrsti pa do dela v znanosti združuje velika strast, zaradi česar lahko postanejo prebedene noči pogost sopotnik.


24.04.2014

Novo kvantno stanje

V reviji Science je pred dvema tednoma izšel članek znanstvenikov iz Odseka za kompleksne snovi Instituta Jožef Stefan, v katerem so ti poročali o odkritju “skritega” kvantnega stanja. Do njega so se dokopali z močnim in izjemno kratkim laserskim sunkom, dolgim le tretjino milijoninke milijardinke sekunde. Odkritje je zelo pomembno, saj je prvi primer stabilnega skritega stanja v naravi nasploh. Je torej dokaz, da so tovrstna stanja mogoča, odpira pa tudi raziskave skritih stanj v različnih sistemih, vse od vzporednega vesolja do novih elementarnih delcev in novih oblik kondenziranega materije.


17.04.2014

Krionika - Ben Best

Večno življenje ali vsaj daljši odlog smrti je želja marsikoga. Tako močna, da so se nekateri pripravljeni celo zamrzniti v upanju, da jih bo znanost v prihodnosti lahko obudila nazaj v življenje. Dobrodošli v znanost krionike, ki je še vedno močno odvisna od špekulativnih tehnologij prihodnosti, ki lahko, da jih bodo izumili ali pa tudi ne. Kakšna je prihodnost tega na prvi pogled morda celo strašljivega koncepta? Naš gost je eden največjih poznavalcev krionike Ben Best, ki se je že pred dvajsetimi leti odločil za zamrznitev.


10.04.2014

Radijski valovi iz vesolja - prof. Michael Garrett

Tokrat znova zremo v nebo, od koder izvirajo radijski valovi, ki drugače kot valovi, prek katerih nas poslušate, prihajajo iz vesolja. Pogovarjali smo se z Michaelom Garrettom, profesorjem radioastronomije na Univerzi v Leidnu in direktorjem nizozemskega instituta za radijsko astronomijo ASTRON.


03.04.2014

Tudi zdravila prepoznavajo spol - prof.dr. Gregor Majdič

Številne raziskave zadnja leta dokazujejo, da se moški in ženske ne razlikujemo le v obliki in delovanju spolnih organov, temveč so razlike veliko večje in jih lahko najdemo skoraj v vseh tkivih in organih v našem telesu, tudi v delovanju jeter. Gre za organ, ki je zelo pomemben pri zaščiti našega organizma, pri odstranjevanju vsega, kar lahko v našem telesu deluje kot strup. Naše telo kot taka prepoznava tudi vsa zdravila, ki jih jemljemo in jih iz organizma odstranjujejo prav naša jetra. Koliko je za današnjo medicino pomembno spoznanje, da tudi zdravila prepoznavajo spol, med drugim sprašujemo prof.dr. Gregorja Majdiča, ki je bil gost tokratne oddaje Frekvenca X.


27.03.2014

Bakteriofagi - Prof. Elizabeth Kutter

Znanstveniki pogosto opozarjajo, da utegne zdravljenje z antibiotiki postati neučinkovito. Medicina zato zavzeto išče nove oblike zdravljenja in ena izmed bolj obetavnih priložnosti je uporaba bakteriofagov – ali krajše fagov. To so virusi, ki napadajo izključno bakterije. Zamisel o zdravljenju je stara, kontroverznost antibiotikov pa jo je ponovno ponesla na piedestal znanosti. Gostja oddaje je profesorica Elizabeth Kutter, vodja laboratorija na Evergreen State College v Olympiji. Foto: Sanofi Pasteur


27.03.2014

Bakteriofagi - Prof. Elizabeth Kutter

Znanstveniki pogosto opozarjajo, da utegne zdravljenje z antibiotiki postati neučinkovito. Medicina zato zavzeto išče nove oblike zdravljenja in ena izmed bolj obetavnih priložnosti je uporaba bakteriofagov – ali krajše fagov. To so virusi, ki napadajo izključno bakterije. Zamisel o zdravljenju je stara, kontroverznost antibiotikov pa jo je ponovno ponesla na piedestal znanosti. Gostja oddaje je profesorica Elizabeth Kutter, vodja laboratorija na Evergreen State College v Olympiji. Foto: Sanofi Pasteur


20.03.2014

Leibniz, Spinoza

V četrtkovi Frekvenci X gremo za spremembo v malo bolj filozofske vode, in sicer v Haag mrzlega in vetrovnega novembra leta 1676. Skoraj v popolni tajnosti je takrat na vrata kontroverznega filozofa Barucha /baruha/ de Spinoze oziroma ateističnega Žida, kot so ga klicali, potrkal dobro desetletje mlajši Wilhelm Gottfried Leibniz, ki je veljal za enega izmed največjih genijev tistega časa. O srečanju najnevarnejšega in najslavnejšega misleca sveta in o tem, kako je to zamajalo poznejše miselne nastavke, se bomo pogovarjali z ameriškim filozofom Matthewom Stewartom.


13.03.2014

Zvezdni metuzalem na južnem nebu - dr. Stefan Keller

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


06.03.2014

Izjemen napredek kristalografije

Leto 2014 je mednarodno leto kristalografije. Sogovorniki: profesor Gautam Desiraju, nobelov nagrajenec Dan Schechtman in dr. Ivan Leban.


20.02.2014

Vesoljska simfonija Voyagerjev 1 in 2

Voyager 1 in 2 sta najbolj znani vesoljski sondi, ki na Zemljo pošiljata številne zanimive podatke. Švicarski fizik in skladatelj Domenico Vicinanza je s pomočjo posebne tehnologije podatke iz vesolja uglasbil in ustvaril zanimiv vesoljski duet.


06.02.2014

Bo računalniška kemija obvladala raka - doc.dr. Urban Bren

Ključne besede današnje Frekvence X, ki nas vsak četrtek popelje med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, so računalniška kemija, mikrovalovno sevanje in rak.


30.01.2014

Dr. Ben Goldacre: Znanost o cepivih

Dr. Ben Goldacre je prodoren britanski zdravnik in epidemiolog ter avtor knjige Slaba znanost. V Frekvenci X se z njim pogovarjamo o cepivih, ki so dokazano izkoreninila marsikatero za človeka pogubno bolezen. Goldacre nasprotuje kakršni koli prisili zdravljenja, tudi obveznemu cepljenju, opozarja pa na škodo, ki jo z neutemeljenim strašenjem povzročajo nasprotniki cepljenja. Po njegovem mnenju je žalostno, da se starši ne odločajo za cepljenje, saj s tem ogrožajo svoje in otroke drugih staršev.


23.01.2014

Od pošastnih kvazarjev do aktivnih jeder galaksij

Pred pol stoletja smo že vedeli, da je vesolje posuto z galaksijami, to je ogromnimi skupinami zvezd, kot je naša Rimska cesta. Tedaj pa so odkrili novo vrsto teles, najsvetlejše med njimi so imenovali kvazarji. V njihovem središču ždi črna luknja z ogromno maso, območje pa je videti zelo svetlo, ker vidimo divje sevanje okoliškega plina, ki pada vanjo. Razvoj teh raziskav je ves čas spremljal gost tokratne Frekvence X, profesor Jack Sulentic, ki je vodilni raziskovalec aktivnih jeder galaksij na svetu.


16.01.2014

Peter Jenni o novi fiziki in (znanstveno-fantastični) prihodnosti

Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.


16.01.2014

Peter Jenni o novi fiziki in (znanstveno-fantastični) prihodnosti

Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.


Stran 24 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov