Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski biologi so odkrili, da imajo bakterije vpliv na razmnoževanje pajkov. Kako vplivajo na obnašanje drugih živali, je lahko morda od bakterij celo odvisno obnašanje ljudi? Gostji: Doc. dr. Simona Kralj Fišer in Dr. Alanna Collen.
Slovenski biologi so odkrili, da imajo bakterije vpliv na razmnoževanje pajkov. Kako vplivajo na vedenje drugih živali? Je lahko morda od bakterij celo odvisno vedenje ljudi?
Od vseh mikroorganizmov, ki prebivajo v ali na našem telesu, jih kar 99 odstotkov živi v črevesju. Z genetskimi analizami so ugotovili, da imamo v prebavilih poleg enoceličnih organizmov tudi več kot tisoč različnih vrst bakterij. Skupaj lahko bakterije v prebavilih tehtajo do dva kilograma.
Slovenski biologi so odkrili, da imajo bakterije vpliv na razmnoževanje pajkov. Kako vplivajo na vedenje drugih živali? Je lahko od bakterij odvisno tudi vedenje ljudi?
Doc. dr. Simona Kralj Fišer, vedenjska biologinja
“Nekatere samice pajkov imajo mladiče brez parjenja. Razlog je v bakteriji volbahiji.”
Dr. Alanna Collen, avtorica poljudnoznanstvene uspešnice 10 % Človek
“Zelo presenetljiv je vpliv mikroorganizmov v našem prebavnem sistemu na delovanje naših možganov. Ko hrana potuje po prebavnem traktu, naša črevesna mikrobiota pomaga pri njenem razkrajanju. Eden od produktov tega procesa so snovi, podobne nevrotransmiterjem. Gre za majcene molekule, ki po telesu pošiljajo signale, ti pa nato vplivajo na naše počutje in vedenje. Prav zaradi teh snovi se lahko počutimo srečnejši, jasneje razmišljamo, postajamo debelejši … vodijo lahko vse do depresije. Če nam na jedilniku manjka hrana, ki je bogata z vlakninami, se v črevesje na primer sprošča manj takšnih snovi, ki v naše možgane pošiljajo signale za to, da se počutimo srečne. Prav od tu izvirajo nedavne ugotovitve, da je naša človeška mikrobiota pomembno povezana z nastankom anksioznosti in tudi nekaterih vedenjskih motenj, kot je avtizem.
Ja, to je del številnih sodobnih zdravstvenih težav. Dandanes trpimo zaradi številnih alergij, novih bolezni, duševnih težav, debelosti … Vse te težave močno vplivajo na naše življenje in zdi se, da so mikroorganizmi eden od vzrokov za te sodobne epidemije. Če bi izboljšali zdravje naše črevesne mikrobiote, bi to pozitivno vplivalo na naše zdravje in tudi na izboljšanje našega počutja.”
Pogovor v izvirniku:
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Slovenski biologi so odkrili, da imajo bakterije vpliv na razmnoževanje pajkov. Kako vplivajo na obnašanje drugih živali, je lahko morda od bakterij celo odvisno obnašanje ljudi? Gostji: Doc. dr. Simona Kralj Fišer in Dr. Alanna Collen.
Slovenski biologi so odkrili, da imajo bakterije vpliv na razmnoževanje pajkov. Kako vplivajo na vedenje drugih živali? Je lahko morda od bakterij celo odvisno vedenje ljudi?
Od vseh mikroorganizmov, ki prebivajo v ali na našem telesu, jih kar 99 odstotkov živi v črevesju. Z genetskimi analizami so ugotovili, da imamo v prebavilih poleg enoceličnih organizmov tudi več kot tisoč različnih vrst bakterij. Skupaj lahko bakterije v prebavilih tehtajo do dva kilograma.
Slovenski biologi so odkrili, da imajo bakterije vpliv na razmnoževanje pajkov. Kako vplivajo na vedenje drugih živali? Je lahko od bakterij odvisno tudi vedenje ljudi?
Doc. dr. Simona Kralj Fišer, vedenjska biologinja
“Nekatere samice pajkov imajo mladiče brez parjenja. Razlog je v bakteriji volbahiji.”
Dr. Alanna Collen, avtorica poljudnoznanstvene uspešnice 10 % Človek
“Zelo presenetljiv je vpliv mikroorganizmov v našem prebavnem sistemu na delovanje naših možganov. Ko hrana potuje po prebavnem traktu, naša črevesna mikrobiota pomaga pri njenem razkrajanju. Eden od produktov tega procesa so snovi, podobne nevrotransmiterjem. Gre za majcene molekule, ki po telesu pošiljajo signale, ti pa nato vplivajo na naše počutje in vedenje. Prav zaradi teh snovi se lahko počutimo srečnejši, jasneje razmišljamo, postajamo debelejši … vodijo lahko vse do depresije. Če nam na jedilniku manjka hrana, ki je bogata z vlakninami, se v črevesje na primer sprošča manj takšnih snovi, ki v naše možgane pošiljajo signale za to, da se počutimo srečne. Prav od tu izvirajo nedavne ugotovitve, da je naša človeška mikrobiota pomembno povezana z nastankom anksioznosti in tudi nekaterih vedenjskih motenj, kot je avtizem.
Ja, to je del številnih sodobnih zdravstvenih težav. Dandanes trpimo zaradi številnih alergij, novih bolezni, duševnih težav, debelosti … Vse te težave močno vplivajo na naše življenje in zdi se, da so mikroorganizmi eden od vzrokov za te sodobne epidemije. Če bi izboljšali zdravje naše črevesne mikrobiote, bi to pozitivno vplivalo na naše zdravje in tudi na izboljšanje našega počutja.”
Pogovor v izvirniku:
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?
Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo
Neveljaven email naslov