Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Živalski strupi

08.12.2016

V naravi je več kot 170 tisoč živali, ki za lov ali obrambo ali druge namene uporabljajo strupe, nekateri so tako močni, da so lahko že v zelo majhnih odmerkih usodni za človeka. Najbolj kompleksni in tudi najnevarnejši so prav strupi kač, ki prizadenejo žrtvin živčni, mišični ali krvožilni sistem, nekatere kače, na primer južnoameriška suličarka, pa lahko izzovejo strahotno odmiranje tkiv. V tokratni Frekvenci X se podajamo v zanimiv svet živalskih strupov. Ugotavljamo tudi, da protistrupov, na primer proti ugrizu modrasa, na trgu sploh ni več, odstiramo pa tudi, kako pomembna zdravila, ki dandanes rešujejo na milijone življenj, temeljijo prav na kačjem in drugih strupih.

Slovenci imamo največ slabih izkušenj s piki strupenih žuželk, znane so tudi nevšečnosti s črno vdovo, ugrizi modrasa in gada, mi pa smo našli Slovenca, ki ga je pičila klopotača.

V živalskem kraljestvu je po oceni raziskovalcev več kot 170 tisočrazličnih vrst strupenih živali, kar je desetina vseh odkritih bitij na planetu. Najbolj znani so plazilci s kačami in kuščarji na čelu, strupene so določene vrste rib, morskih polžev in hobotnic, veliko strupenih bitij je med insekti, celo med sesalci se najdejo strupeni. Takšen je počasni loris.

Slovenci imamo največ slabih izkušenj s piki strupenih žuželk, znane so tudi nevšečnosti s črno vdovo, ugrizi modrasa in gada, mi pa smo našli Slovenca, ki ga je pičila klopotača. Gre za Aleša Mlinarja iz Tržiča, ki skrbi za približno 390 kač, med čiščenjem terarija in trenutkom nepazljivosti pa ga je ugriznila dva metra dolga klopotača. Kot pravi, brez lastnih protistrupov ne bi bil več živ, posledice ugriza pa bo občutil vse življenje.

Na ljubljanskem UKC-ju do zdaj še niso imeli takega primera. Za dodatne odmerke protistrupa so morali zaprositi na Dunaju, ker se je mudilo, so protistrup od tam pripeljali kar z vladnim falconom.

Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije naj bi se s kačjim strupom letno na svetu zastrupilo pet milijonov ljudi, kar pa je zaradi nedostopnosti in zdravstvene nepokritosti številnih predelov verjetno še vedno precej manj od dejanskih številk. Po istem viru naj bi bilo smrtnih primerov zaradi kačjih ugrizov letno na svetu 200.000.

Prav zato je nujen napredek znanosti na področju protistrupov. »Protistrupe pridobivajo s pomočjo eksperimentalnih živali tako, da jih zastrupijo s strupi, ampak z dozo, ki ni smrtna. Živali, ki jih uporabljajo, morajo imeti velik volumen krvi, na primer konji, ovce, koze, kamele,« je pojasnil Križaj.

Kdo bo v prihodnosti proizvajal protistrupe?

Zaradi nezadovoljivega ekonomskega učinka so se veliki proizvajalci odločili, da bodo omejili proizvodnjo protistrupov. Eden od ključnih proizvajalcev za Afriko Sanofi Pasteur je tako pred nekaj leti ukinil proizvodnjo protistrupa za 10 najbolj strupenih afriških kač. Prenehali so tudi proizvodnjo protistrupa proti modrasu. »Teh protistrupov preprosto ni več na tržišču,« opozarja Križaj.

In ne le to, protistrupe so začela proizvajati vprašljiva podjetja iz tretjih držav, je v včerajšnjem telefonskem pogovoru opozoril eden od vodilnih svetovnih strokovnjakov za živalske strupe Juan J. Calvete, ki deluje na Inštitutu za biomedicino v Valencii in vodi tamkajšnji center za proteomiko. »Kar nekaj jih je iz Indije, vendar pa ti niso tako zanesljivi. Ta podjetja svojih protistrupov ne izpostavijo kliničnim preiskavam. Nekateri njihovi protistrupi, ki smo jih preizkusili, so povsem neučinkoviti.«

Trenutno vlada prava kriza pri zagotavljanju učinkovitih protistrupov, zlasti za Afriko in nekatera druga področja na svetu.

Juan J. Calvete

Profesor Calvete zastopa področje kemije proteinov, ki se je razvilo v tako imenovano proteomiko. Ta veda se, poenostavljeno rečeno, ukvarja z analizo bioloških  snovi, pravi. Zanimajo ga prav kačji strupi in pa evolucija, ki je bila vzrok za to, da je ta in ta žival razvila povsem svojstven strup. Pri analizi kačjih strupov so vodilni na svetu.

Ali strupi ubijejo ali pozdravijo več ljudi?

Naj se sliši še tako neverjetno, ampak živalski strupi so lahko zelo koristni. Prav zaradi živalskih strupov lahko danes bolj kakovostno živi več milijonov ljudi. V katerih zdravilih, brez katerih danes ne morejo številni bolniki, so živalski strupi? “To so zdravila za lajšanje hipertenzije (kaptopril), ki so ga pripravili po vzoru strupa puščavske purse, ki samo v Indiji povzroči 5000 smrti letno. Drugi primer so zdravila proti nastajanju krvnih strdkov – agrastat in integrilin, ki preprečita ogromno smrti,” je pojasnil profesor Križaj.


Frekvenca X

688 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Živalski strupi

08.12.2016

V naravi je več kot 170 tisoč živali, ki za lov ali obrambo ali druge namene uporabljajo strupe, nekateri so tako močni, da so lahko že v zelo majhnih odmerkih usodni za človeka. Najbolj kompleksni in tudi najnevarnejši so prav strupi kač, ki prizadenejo žrtvin živčni, mišični ali krvožilni sistem, nekatere kače, na primer južnoameriška suličarka, pa lahko izzovejo strahotno odmiranje tkiv. V tokratni Frekvenci X se podajamo v zanimiv svet živalskih strupov. Ugotavljamo tudi, da protistrupov, na primer proti ugrizu modrasa, na trgu sploh ni več, odstiramo pa tudi, kako pomembna zdravila, ki dandanes rešujejo na milijone življenj, temeljijo prav na kačjem in drugih strupih.

Slovenci imamo največ slabih izkušenj s piki strupenih žuželk, znane so tudi nevšečnosti s črno vdovo, ugrizi modrasa in gada, mi pa smo našli Slovenca, ki ga je pičila klopotača.

V živalskem kraljestvu je po oceni raziskovalcev več kot 170 tisočrazličnih vrst strupenih živali, kar je desetina vseh odkritih bitij na planetu. Najbolj znani so plazilci s kačami in kuščarji na čelu, strupene so določene vrste rib, morskih polžev in hobotnic, veliko strupenih bitij je med insekti, celo med sesalci se najdejo strupeni. Takšen je počasni loris.

Slovenci imamo največ slabih izkušenj s piki strupenih žuželk, znane so tudi nevšečnosti s črno vdovo, ugrizi modrasa in gada, mi pa smo našli Slovenca, ki ga je pičila klopotača. Gre za Aleša Mlinarja iz Tržiča, ki skrbi za približno 390 kač, med čiščenjem terarija in trenutkom nepazljivosti pa ga je ugriznila dva metra dolga klopotača. Kot pravi, brez lastnih protistrupov ne bi bil več živ, posledice ugriza pa bo občutil vse življenje.

Na ljubljanskem UKC-ju do zdaj še niso imeli takega primera. Za dodatne odmerke protistrupa so morali zaprositi na Dunaju, ker se je mudilo, so protistrup od tam pripeljali kar z vladnim falconom.

Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije naj bi se s kačjim strupom letno na svetu zastrupilo pet milijonov ljudi, kar pa je zaradi nedostopnosti in zdravstvene nepokritosti številnih predelov verjetno še vedno precej manj od dejanskih številk. Po istem viru naj bi bilo smrtnih primerov zaradi kačjih ugrizov letno na svetu 200.000.

Prav zato je nujen napredek znanosti na področju protistrupov. »Protistrupe pridobivajo s pomočjo eksperimentalnih živali tako, da jih zastrupijo s strupi, ampak z dozo, ki ni smrtna. Živali, ki jih uporabljajo, morajo imeti velik volumen krvi, na primer konji, ovce, koze, kamele,« je pojasnil Križaj.

Kdo bo v prihodnosti proizvajal protistrupe?

Zaradi nezadovoljivega ekonomskega učinka so se veliki proizvajalci odločili, da bodo omejili proizvodnjo protistrupov. Eden od ključnih proizvajalcev za Afriko Sanofi Pasteur je tako pred nekaj leti ukinil proizvodnjo protistrupa za 10 najbolj strupenih afriških kač. Prenehali so tudi proizvodnjo protistrupa proti modrasu. »Teh protistrupov preprosto ni več na tržišču,« opozarja Križaj.

In ne le to, protistrupe so začela proizvajati vprašljiva podjetja iz tretjih držav, je v včerajšnjem telefonskem pogovoru opozoril eden od vodilnih svetovnih strokovnjakov za živalske strupe Juan J. Calvete, ki deluje na Inštitutu za biomedicino v Valencii in vodi tamkajšnji center za proteomiko. »Kar nekaj jih je iz Indije, vendar pa ti niso tako zanesljivi. Ta podjetja svojih protistrupov ne izpostavijo kliničnim preiskavam. Nekateri njihovi protistrupi, ki smo jih preizkusili, so povsem neučinkoviti.«

Trenutno vlada prava kriza pri zagotavljanju učinkovitih protistrupov, zlasti za Afriko in nekatera druga področja na svetu.

Juan J. Calvete

Profesor Calvete zastopa področje kemije proteinov, ki se je razvilo v tako imenovano proteomiko. Ta veda se, poenostavljeno rečeno, ukvarja z analizo bioloških  snovi, pravi. Zanimajo ga prav kačji strupi in pa evolucija, ki je bila vzrok za to, da je ta in ta žival razvila povsem svojstven strup. Pri analizi kačjih strupov so vodilni na svetu.

Ali strupi ubijejo ali pozdravijo več ljudi?

Naj se sliši še tako neverjetno, ampak živalski strupi so lahko zelo koristni. Prav zaradi živalskih strupov lahko danes bolj kakovostno živi več milijonov ljudi. V katerih zdravilih, brez katerih danes ne morejo številni bolniki, so živalski strupi? “To so zdravila za lajšanje hipertenzije (kaptopril), ki so ga pripravili po vzoru strupa puščavske purse, ki samo v Indiji povzroči 5000 smrti letno. Drugi primer so zdravila proti nastajanju krvnih strdkov – agrastat in integrilin, ki preprečita ogromno smrti,” je pojasnil profesor Križaj.


19.01.2017

Podatkovno rudarjenje na družbenih omrežjih

Morda se vam zdi, da vaši vedri tviti in godrnjanje na Facebooku ne zanimajo nikogar razen vaših prijateljev, a se motite. S pojavom družabnih omrežij, na katerih pogosto nekritično delimo svoje misli, so družboslovne znanosti prvič v zgodovini dobile vpogled v glave več milijard ljudi. Odprle so se povsem nove možnosti za raziskave in tudi zlorabo podatkov.


12.01.2017

Paraliziran človek spet čuti dotik

Z vsadki v senzoričnem delu možganske skorje lahko paraliziran človek pridobi senzorično povratno informacijo iz roke in tisto, česar se dotakne, dejansko čuti. Kako je to mogoče in do kam sega komunikacija med človeškim telesom in robotskimi udi, smo preverili v oddaji Frekvenca X. Sodelovali so: dr. Michael Boninger, Univerza v Pittsburgu dr. Marko Munih, Fakulteta za elektrotehniko Nathan Copeland, kvadriplegik Daniele Bellini, amputiranec


05.01.2017

Na robu znanosti

Rjave, zelene ali modre oči? Če bi imeli možnost poseči v genski material, bi si res želeli vplivati na lastnosti vašega sina ali hčere? Etične dileme so v sodobni znanosti vse bolj pogoste, meje pa vse bolj zabrisane. Pogledujemo v prihodnost in k robovom znanosti – kaj prinašajo prihodnja desetletja, kaj je realno mogoče in kaj bo še vedno znanstvena fantastika, kako bo spremenjeni svet (rast prebivalstva, podnebne spremembe, izumiranja vrst) vplival na odpiranje znanosti, kakšno moč ima znanstveni dumping in kako se z izzivi soočati z glavo in ne s populizmom. Sogovorniki: dr. Andrej Prša, dr. Toni Pustovrh, dr. Anže Županič in dr. Radovan Komel.


29.12.2016

Znanstveno leto 2016

Leto 2016 je ubiralo svojstveno pot tudi na znanstvenem področju. Na področjih genetike, biologije in astronomije so se vrstila nova odkritja, v okoljskih znanostih so deževala še resnejša opozorila, svet je solidarno strnil vrste v boju proti razsajanju virusa zika, stroji pa so človeku zabili še en gol. V 2016-em smo segli dlje v preteklost in globlje v do zdaj nepojasnjene skrivnosti človeka. Skozi znanstveni izbor ekipe oddaje Frekvenca X vas vodita Maja Ratej in Luka Hvalc.


15.12.2016

Skrivnostna zvezda

Pred dobrim letom je ameriška astronomka dr. Tabetha Boyajian s sodelavci objavila članek, v katerem je predstavila nenavadne lastnosti zvezde KIC 9462852, ki so jo opazovali z Nasinim satelitom Kepler. Naslov njenega članka: "Kje je svetloba?" še vedno nima zanesljivega odgovora.


01.12.2016

Novo zdravilo uniči virus HIV v celicah

Ob dnevu boja proti AIDSu se bomo spomnili, kdo je bil grešni kozel, ki so ga pred več kot tridesetimi leti obtožili, da je v Združene države prinesel virus HIV, kje se je vse začelo in kakšne rezultate dajejo trenutne raziskave na tem področju. Znastveniki, med njimi tudi dr. Lucy Dorrell z oxfordske univerze, so razvili novo zdravilo, ki uniči virus HIV v celicah.


24.11.2016

Sočutje

Glede na to, kako kratka so obdobja miru v zgodovini človeštva – če lahko o njih sploh govorimo – so sodobna dognanja nevroloških znanosti o določenih vidikih našega čutenja fascinantna. Nekatere najdbe namreč potrjujejo tezo, da se ljudem nasilje fizično upira. Verjetno ima s tem kaj opraviti dejstvo, da smo zaradi svoje biološke zasnove nagnjeni k sočutju. V naših možganih, pa tudi možganih nekaterih živali – se skrivajo tako imenovane zrcalne nevronske celice. Ti nevroni takrat, ko opazujemo določeno početje nekoga – na primer če se udari v koleno – sprožijo enake signale kot nevroni v možganih opazovanega. Kljub temu da smo se ljudje skozi evolucijo naučili sočutje učinkovito zatirati, smo po naravi empatični. Novodobna znanost torej v precejšnji meri pritrjuje slutnjam, ki so jih izrazili že nekateri starodavni filozofi. Gosti: Dr. Tomaž Grušovnik, docent na Univerzi za Primorskem Dr. Lenart Škof, religiolog Dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog


17.11.2016

Vpliv bakterij na živali in ljudi

Slovenski biologi so odkrili, da imajo bakterije vpliv na razmnoževanje pajkov. Kako vplivajo na obnašanje drugih živali, je lahko morda od bakterij celo odvisno obnašanje ljudi? Gostji: Doc. dr. Simona Kralj Fišer in Dr. Alanna Collen.


10.11.2016

V žarišču potresov

Potresi, ki neprestano nastajajo na vsej zemeljski krogli, so neizčrpen vir znanstvenih raziskovanj, v katerih ostaja nerešenih še veliko ugank. Vzporednico zemeljski seizmologiji, ki s pomočjo potresnih valov razkriva notranjost Zemlje, bomo potegnili tudi s preostalimi planeti v Osončju in celo z zvezdami, kjer v okviru astroseizmologije preučujejo širjenje zvočnih valov, ki podobno kot tresenje na Zemlji, veliko pove o njihovi notranjosti in starosti.


03.11.2016

Tudi plemenite kovine se da reciklirati zeleno

Lani smo na svetu proizvedli več kot 42 milijonov ton odpadne elektronske opreme. Do leta 2018 naj bi se ta številka povečala na 50 milijonov ton. Velik delež e-odpadkov konča na odlagališčih držav tretjega sveta, kar številni plačajo tudi z zdravjem. Ena od komponent, ki jo zavržemo z e-odpadki, ki kot surovina hitro hlapi, je platina. Raziskovalec s Kemijskega inštituta dr. Nejc Hodnik je pred kratkim razvil način zelenega recikliranja te plemenite kovine in s tem nakazal pot, kako lahko k problematiki e-odpadkov pristopamo bolj odgovorno in z učinkovitimi rešitvami.


27.10.2016

Vonj po kavi in zlati stafilokoki

Morda res še ne diši po zimi, a prihajajo dnevi, ko marsikdo ne bo vohal ničesar. V Frekvenci X smo, preden se v njih naberejo prekomerne količine sluzi, odprli nosove in se prepustili zaznavanju vonjav.


20.10.2016

Uganke

Deset in deset ni dvajset. Če dodamo še 50, pa je enajst. Kaj je to? Z njimi smo se srečali že v otroštvu, z njimi se srečujemo v odrasli dobi in tudi v vsakdanjem življenju. Uganke so z nami že tisočletja, poznali so jih že stari Babilonci, Asirci in drugi, v našem okolju je gotovo najbolj znana med prastarimi ugankami biblična Samsonova uganka. Najsi bodo matematične ali besedne, rešljive ali celo nerešljive, imamo jih radi.


13.10.2016

Vladavina prepričevalcev

Živimo v dobi, ki jo obvladujejo prikriti vplivi na mnenje ljudi. Prepričevalske trike nam servirajo politiki, poslovneži, marketingarji, zavarovalniški agentje, morda celo naši šefi … Kako jih prepoznati in kako se z njimi konstruktivno soočati? Gostje: dr. James Garvey, filozof, avtor knjige Prepričevalci; dr.Stojan Pelko, nekdanji oglaševalec, publicist; Boštjan Videmšek, novinar Dela, protivojni poročevalec.


06.10.2016

Nobelove nagrade

Poteka teden razglasitev dobitnikov Nobelovih nagrad, zato bomo tokratno Frekvenco X posvetili letošnjim nagrajencem na področju medicine, fizike in kemije ter pokomentirali njihova odkritja s pomočjo slovenskih strokovnjakov na podobnih področjih


29.09.2016

Pri lovcu na asteroide

Nad Višnjanom v hrvaški Istri stoji astronomski observatorij Tićan. Vodi ga Korado Korlević, ki je v svoji karieri odkril približno 1000 asteroidov, s pomočjo teleskopa v Višnjanu so bili odkriti tudi trije kometi, dva nosita ime prav po Korleviću. Kakšna je skrivnost istrskega lovca na asteroide in kako je Višnjan postal astronomsko središče, kjer se na kreativnih taborih učijo tudi nadarjeni otroci.


22.09.2016

IG Nobelove nagrade

Frekvenca X pripravlja pregled najzanimivejših, najbolj nenavadnih med nenavadnimi znanstvenimi dosežki zadnjega četrt stoletja. V noči s četrtka na petek bodo v Parizu podelili 26. Ig Nobelove nagrade za prelomna odkritja v znanosti, ki nas najprej silijo k smehu, nato pa še k razmisleku. O biomedicinskih posledicah intenzivnega poljubljanja, vplivu prisotnosti ljudi na paritvene navade nojev in iskanju kemijskih receptov za od-vretje jajca ter o (ne)uporabni vrednosti podobnih na prvi pogled trivialnih odkritij.


15.09.2016

Gravitacijski valovi ključ v doslej skrito vesolje

Natanko leto dni je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju, ki potrjuje Einsteinovo teorijo relativnosti in je korak bliže k razumevanju velikega poka. Z gravitacijskimi raziskavami se že desetletja ukvarja profesorica Sheila Rowan, direktorica tovrstnega inštituta na Univerzi v Glasgowu, ki je bila pred kratkim imenovana za glavno znanstveno svetovalko na Škotskem. Njeno temeljno področje so optični materiali za detektorje gravitacijskih valov. Rowanova, ki je osrednja gostja simpozija Mednarodne astronomske zveze, ki ga te dni gosti Univerza v Novi Gorici, je v Frekvenci X pojasnila, zakaj so gravitacijski valovi tako pomembni in kako lahko zapleteno fiziko za njimi razumemo čisto vsi.


08.09.2016

Filmski poklon vesolju

Terrence Malick je na filmskem festivalu v Benetkah predstavil poetični dokumentarec Voyage of Time, ki ga opisujejo kot poklon kozmosu, razodetje časa od njegovega začetka do končnega kolapsa. Film si je v Benetkah ogledala Nina Zagoričnik, ki bo predstavila vtise o novi stvaritvi velikega režiserja. Druga filmska znanstveno-fantastična zgodba je povezana s filmom Stik iz leta 1997, ki prikazuje prvi stik človeštva z zunajzemeljsko civilizacijo. Svetovalec pri filmu je bil ameriški astronom Shest Shostak, ki je tudi aktualni gost podkasta Številke Slavka Jeriča.


30.06.2016

Bi Iskra Delta lahko postala slovenska Nokia?

Bi lahko imeli danes v Sloveniji svojo Nokio, celo Samsung? Morda, računalniško podjetje Iskra Delta je bilo pred 30 leti v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena osebna računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so, razpeti med interesi politike in tajnih služb ter ob nespretnem ekonomskem vodenju, tik pred osamosvojitvijo propadli. Z nekaterimi vpletenimi smo tehnološka in politična ozadja hitrega vzpona in zatona Iskre Delte raziskovali že pred meseci, oddaja je naletela na velik odziv, zato zgodbo nadaljujemo z nekaterimi novimi pogledi in manj znanimi dejstvi.


Stran 18 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov