Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leto 2016 je ubiralo svojstveno pot tudi na znanstvenem področju. Na področjih genetike, biologije in astronomije so se vrstila nova odkritja, v okoljskih znanostih so deževala še resnejša opozorila, svet je solidarno strnil vrste v boju proti razsajanju virusa zika, stroji pa so človeku zabili še en gol. V 2016-em smo segli dlje v preteklost in globlje v do zdaj nepojasnjene skrivnosti človeka. Skozi znanstveni izbor ekipe oddaje Frekvenca X vas vodita Maja Ratej in Luka Hvalc.
Segli smo dlje v preteklost in globlje v do zdaj nepojasnjene skrivnosti človeka
Leto 2016 je ubiralo svojstveno pot tudi na znanstvenem področju. Na področju genetike, biologije in astronomije so se vrstila nova odkritja, v okoljski znanosti so deževala še resnejša opozorila, svet je solidarno strnil vrste v boju proti razsajanju virusa zika, stroji pa so človeku zabili še en gol. Ekipa Frekvence X je pripravila izbor nekaterih odmevnih tujih in domačih znanstvenih dosežkov.
Natanko leto je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju. Po več mesecih raziskav so raziskovalci to odkritje uradno objavili v začetku leta. V Sloveniji se je jeseni oglasila ena od raziskovalk pri projektu LIGO profesorica Sheila Rowan.
V naši bližnji zvezdni soseščini potujejo planeti, ki morda niti niso tako puščobni in osamljeni. Evropski južni observatorij je avgusta potrdil, da so pri našem osončju najbližji zvezdi Proksimi Kentavri odkrili Zemlji podoben planet, poimenovali so ga Proksima b.
Proti Mednarodni vesoljski postaji je aprila poletela tovorna kapsula Dragon, ki jo je z Zemlje ponesla raketa Falcon 9. Tja je peljala posebno napihljivo kapsulo, ki bi lahko pomenila revolucijo na področju dela in življenja na vesoljski postaji in v raziskovanju naše planetarne soseščine.
Najstarejša mrcina jih šteje več kot 400. Skoraj 30 samic grenlandskega morskega psa, ki so se po nesreči ujele v ribiške mreže, je na svetu že vse od časov Ludvika štirinajstega, dlje kot katera koli druga riba. Najstarejša med njimi bi lahko imela več kot 400 let.
Če so lani sporočili, da smo prečkali mejo 400 delcev ogljikovega dioksida na milijon delcev v zraku, letošnje leto pa ta vrednost sploh ni zdrsnila pod to številko. Svet je nazadnje videl toliko ogljikovega dioksida v zraku pred tremi milijoni let, ko je bilo občutno topleje in ko je bila gladina morja veliko višja, toda takrat spremembe niso potekale tako hitro kot danes. Velike izgube so utrpeli tudi koralni grebeni.
Virus, ki so ga sicer odkrili leta 1947 v Ugandi, je letos močno zaropotal po svetu. Potem ko so o prvih obolelih na območju Pacifika poročali leta 2007, so se večji izbruhi v državah Južne Amerike začeli lani, zlasti letos je bila najbolj prizadeta Brazilija, kjer so poleti organizirali olimpijske igre. Tudi zaradi tega je svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo zike.
Ni ga napoja za nesmrtnost in ga še nekaj časa ne bo, so letos objavili ameriški znanstveniki. Izračunali so, da je 125 let absolutna meja, ki jo človeško bitje lahko doseže. Potrebovali bi 10 000 svetov, kot je naš, da bi našli osebo, ki bo živela do 125. leta.
Marca se je zgodilo nekaj, česar si ni upal napovedati nihče. Računalniški program AlphaGo, ki ga je razvil ameriški velikan Google, je premagal človeka v japonski namizni igri go. V boju z južnokorejskim velemojstrom Lee Se Dolom, ki ima kar 18 mednarodnih naslovov v tej starodavni namizni igri z belimi in črnimi kamenčki, je zmagal v štirih igrah od petih.
688 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Leto 2016 je ubiralo svojstveno pot tudi na znanstvenem področju. Na področjih genetike, biologije in astronomije so se vrstila nova odkritja, v okoljskih znanostih so deževala še resnejša opozorila, svet je solidarno strnil vrste v boju proti razsajanju virusa zika, stroji pa so človeku zabili še en gol. V 2016-em smo segli dlje v preteklost in globlje v do zdaj nepojasnjene skrivnosti človeka. Skozi znanstveni izbor ekipe oddaje Frekvenca X vas vodita Maja Ratej in Luka Hvalc.
Segli smo dlje v preteklost in globlje v do zdaj nepojasnjene skrivnosti človeka
Leto 2016 je ubiralo svojstveno pot tudi na znanstvenem področju. Na področju genetike, biologije in astronomije so se vrstila nova odkritja, v okoljski znanosti so deževala še resnejša opozorila, svet je solidarno strnil vrste v boju proti razsajanju virusa zika, stroji pa so človeku zabili še en gol. Ekipa Frekvence X je pripravila izbor nekaterih odmevnih tujih in domačih znanstvenih dosežkov.
Natanko leto je od odkritja gravitacijskih valov, enega od največjih znanstvenih prodorov v tem stoletju. Po več mesecih raziskav so raziskovalci to odkritje uradno objavili v začetku leta. V Sloveniji se je jeseni oglasila ena od raziskovalk pri projektu LIGO profesorica Sheila Rowan.
V naši bližnji zvezdni soseščini potujejo planeti, ki morda niti niso tako puščobni in osamljeni. Evropski južni observatorij je avgusta potrdil, da so pri našem osončju najbližji zvezdi Proksimi Kentavri odkrili Zemlji podoben planet, poimenovali so ga Proksima b.
Proti Mednarodni vesoljski postaji je aprila poletela tovorna kapsula Dragon, ki jo je z Zemlje ponesla raketa Falcon 9. Tja je peljala posebno napihljivo kapsulo, ki bi lahko pomenila revolucijo na področju dela in življenja na vesoljski postaji in v raziskovanju naše planetarne soseščine.
Najstarejša mrcina jih šteje več kot 400. Skoraj 30 samic grenlandskega morskega psa, ki so se po nesreči ujele v ribiške mreže, je na svetu že vse od časov Ludvika štirinajstega, dlje kot katera koli druga riba. Najstarejša med njimi bi lahko imela več kot 400 let.
Če so lani sporočili, da smo prečkali mejo 400 delcev ogljikovega dioksida na milijon delcev v zraku, letošnje leto pa ta vrednost sploh ni zdrsnila pod to številko. Svet je nazadnje videl toliko ogljikovega dioksida v zraku pred tremi milijoni let, ko je bilo občutno topleje in ko je bila gladina morja veliko višja, toda takrat spremembe niso potekale tako hitro kot danes. Velike izgube so utrpeli tudi koralni grebeni.
Virus, ki so ga sicer odkrili leta 1947 v Ugandi, je letos močno zaropotal po svetu. Potem ko so o prvih obolelih na območju Pacifika poročali leta 2007, so se večji izbruhi v državah Južne Amerike začeli lani, zlasti letos je bila najbolj prizadeta Brazilija, kjer so poleti organizirali olimpijske igre. Tudi zaradi tega je svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo zike.
Ni ga napoja za nesmrtnost in ga še nekaj časa ne bo, so letos objavili ameriški znanstveniki. Izračunali so, da je 125 let absolutna meja, ki jo človeško bitje lahko doseže. Potrebovali bi 10 000 svetov, kot je naš, da bi našli osebo, ki bo živela do 125. leta.
Marca se je zgodilo nekaj, česar si ni upal napovedati nihče. Računalniški program AlphaGo, ki ga je razvil ameriški velikan Google, je premagal človeka v japonski namizni igri go. V boju z južnokorejskim velemojstrom Lee Se Dolom, ki ima kar 18 mednarodnih naslovov v tej starodavni namizni igri z belimi in črnimi kamenčki, je zmagal v štirih igrah od petih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Xkurzija gre tokrat v laboratorij na prostem. Za geografe je namreč laboratorij kar cel svet in Jan Grilc se je z dr. Blažem Repetom odpravil na geografski izlet po Ljubljani. Opremo sta naložila kar na kolo in preučevala sestavo kamnin, vzorčila prst in odkrivala invazivne rastline. Kaj vse skrivajo ljubljanska tla? Kako je človek vplival na podobo naravnega parka in kako upravljati s tlemi v gosto poseljenem mestu?
Kaj skupnega imajo brbotanje, vonj po žveplu in železu ter zvok tekoče vode? V Xkurziji potujemo severovzhodno, natančneje med mineralne vrelce in mofete, posebne strukture naravnega izvira čistega in hladnega ogljikovega dioksida. V Ščavniški dolini v bližini Gornje Radgone obiščemo Ivanjševsko, Lokavško in Poličko slatino, s sabo vzamemo veliko glasnih in malo tišjih pripomočkov, ne pozabimo niti na milne mehurčke, ki nam pomagajo pri posebnem preizkusu.
Dobrodošli globoko v notranjosti človeškega telesa. V Xkurziji se namreč odpravljamo vse do naših mišic, kjer opazujemo njihovo električno aktivnost, natančneje aktivnost 639 skeletnih mišic, ekskluzivno pa prisluhnemo tudi zvoku ob njihovem krčenju.
Kolikokrat ste o kom, ki je delaven, slišali reči: “Priden je kot čebela,” nikoli pa niste slišali: “Marljiv je kot čmrlj?” Tako je morda zato, ker v ljudskem izročilu velja, da so čmrlji leni in počasni, čebele pa hitre in delavne. A kot lahko spoznamo na tokratni XKurziji, so čmrlji nenadomestljivi in še kako pomembni opraševalci. Ali ste vedeli, da so veliko hitrejši in spretnejši kot medonosna čebela? Da so sposobni opraševati tudi v vetru, dežju in mrazu in da je danes evropska trgovina s čmrlji vredna 50 milijonov evrov? Če smo vzbudili vašo radovednost, vabljeni z nami na obisk laboratorija za čmrlje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Naš sogovornik je poznavalec in ljubitelj čmrljev dr. Danilo Bevk.
Obiskali smo stalne prebivalce številnih cerkva po državi – netopirje. V zadnjih 20 letih so biologi pregledali več kot 1700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v štirih petinah vseh stavb, najpogosteje prav v cerkvah.
Je slovenski šport v primeri s športom drugih olimpijskih narodov res nekaj izjemnega? Kaj o tem pravijo številke? V Frekvenci X se nam bo pridružil Slavko Jerič, ki že vrsto let kot športni statistik spremlja številke v športu, nedavno pa je izdal tudi knjigo Statistika za začetnike, ob pomoči katere se lahko čisto vsi prelevimo v (športne) statistike. V pogovoru z njim bomo osvetlili, kaj je prav, kaj narobe glede najpogostejših primerjav držav na olimpijskih igrah, kaj vpliva na primat nekaterih narodov v nekaterih disciplinah in koliko medalj se Sloveniji nasmiha letos.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi sindrom prevaranta, človeško napako in učinkoviti altruizem.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi nevarne odmerke nenevarnih snovi, obiskali smo čisto pravo gradbišče na drugem tiru pri Postojni, se pozanimali o znanosti gradnje predorov, odpravili smo se po sledeh meteoritov, ki so padli na naša tla, dotaknili smo se celo Lune, na koncu pa se podučili o pasteh skrajno predelane hrane.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X razmišljali o mestih prihodnostih, o besedah trajnostno, zeleno, pa tudi o strojnem učenju in marsikateri nagradi v znanosti. Pozabili pa nismo niti na merjenje možganske aktivnosti.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos je Frekvenca X sledila marsičemu in potikali smo se na vseh mogočih raziskovalnih misijah – od mušic, Cerna, oceanov, do liliputancev in velikanov.
Turbulence so nekaj najobičajnejšega, s čimer se letala srečujejo vsak dan. Kljub temu se ob tresljaju številni prestrašijo, ker so prepričani, da je nekaj narobe pri letu. Vsako leto se letala srečajo z 68 tisoč zmernimi do hudimi turbulencami, nekatere so tako močne, da lahko povzročijo poškodbe letala, v njem pa se poškodujejo tudi potniki. Nazadnje smo o intenzivni turbulenci slišali maja, na letu London-Singapur je bilo več kot sto poškodovanih, en potnik je umrl. Ob tem se pri Frekvenci X sprašujemo, ali nas lahko turbulenca preseneti, kakšne vrste turbulenc obstajajo, kako turbulentno je območje Slovenije in ali bo zaradi podnebnih sprememb zmernih ali hujših turbulenc vse več?
Bolgarija je članica Evropske unije, ki vlaga v nekatere zanimive znanstveno-raziskovalne projekte. Od leta 1988 imajo na otoku Livingstone celo svojo antartktično postajo, kjer v sklopu različnih mednarodnih odprav potekajo raziskave s področja geologije, glaciologije, oceanografije, biologije, topografije … V aktualni ekspediciji so med drugim raziskovali vpliv podnebnih sprememb na ledenike in prisotnost mikroplastike na Antarktiki.
Ste se kdaj vprašali, kako nastane plastenka? Mnogo ljudi je ne povezuje z nafto in tem, da pred svojim nastankom v obliki surovin, ki jih pridobijo iz črnega zlata, dobesedno obkroži pol sveta. Pri vsem tem je največji paradoks, da plastenka svojemu namenu služi smešno malo časa, večji del svojega življenjskega cikla pa nato preždi kot odpadek. A ne glede na to, v kateri smetnjak ali zabojnik jo odvržemo, bi morali predvsem razmišljati o tem, kako zmanjšati njihovo proizvodnjo, kako se ne utopiti v plastenkah. V Frekvenci X sledimo plastenki – od nafte do odpadka.
Konec maja je čas za pregled znanstvenih vrhov meseca, ogromno se je dogajalo, predvsem v domačem znanstvenem okolju. Mladi osnovnošolci s I. osnovne šole v Celju so zmagali na tekmovanju FIRST® LEGO® League na Norveškem. Ta mesec smo tudi pri nas opazovali severni sij. V UKC Ljubljana so objavili pomembno študijo o zdravljenju bolnikov s tveganjem za motnje srčnega ritma. Dobili smo komunikatorko znanosti, to je postala upokojena profesorica botanike in biologinje celice na Univerzi v Ljubljani dr. Marina Dermastia. Razglasili pa so tudi mentorja leta, ki je gost naše znanstvene oddaje.
V soboto, 18. maja zvečer, so na nebu nad Portugalsko in Španijo opazili svetlo kroglo. Dogodek je posnela Evropska vesoljska agencija s svojimi kamerami v Cáceresu v Španiji. Potrdili so, da je šlo za kos kometa, ki je verjetno zgorel nad Atlantikom na višini okoli 60 kilometrov. Še vedno pa preučujejo njegovo velikost in pot, da bi ocenili ali obstaja možnost, da je kakšen del dosegel površje Zemlje in postal meteorit. Košček vesolja, ki pristane na Zemljinem površju, ki ga hudomušno lahko opišemo kot najcenejšo dostavo iz vesolja, s seboj med drugim prinašajo kopico informacij o zgodnjem nastajanju osončja. Podajamo se na vesoljsko detektivko magnetnih ostankov vesolja z izjemno gostoto, občudujemo zbirko meteoritov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Zakaj največ meteoritov najdejo na Antarktiki? Kako se lahko iskanja meteoritov lotite s pometanjem? Za tiste, ki vas je ob poslušanju morda prijela iskalna mrzlica, pa še ena spodbudna informacija: v primeru, da najdete meteorit, ga lahko, če zagotovite ustrezne pogoje za hrambo, obdržite.
Kako lahko naredim kar največ dobrega? Naj premišljeno doniram samo skrbno izbranim humanitarnim organizacijam ali naj se raje odločam čustveno in pomagam po trenutni inerciji? Pod drobnogled smo vzeli koncept učinkovitega altruizma, ki skuša pomagati na podlagi merljivih dokazov, hkrati pa je deležen tudi številnih kritik. Razpravljamo o različnih konceptih altruizma in dobrodelnosti, vlogi posameznika, države in korporacij.
Ranga Dias z ameriške univerze Rochester je leta 2020 zaslovel, potem ko je v reviji Nature poročal o prvem superprevodniku pri sobni temperaturi. To je bil velikanski uspeh, eden izmed svetih gralov moderne fizike, ki je Diasu na široko odprl pot do Nobelove nagrade, svetu pa do učinkovitejše prihodnosti z manj izgubami energije. A danes vemo, da je za njegovim domnevnim odkritjem prevara in vrsta goljufij. Poneverbe podatkov v znanosti postajajo vse pogostejše, dodatno skrb vnaša sivo polje umetne inteligence, ki namesto znanstvenikov lahko piše tudi članke. Kako je z integriteto v znanosti, kako lahko vemo, kaj je res in kdo zavaja?
Potujemo v zgodovino našega planeta in odkrivamo največja in najmanjša bitja, ki so ga poseljevala. Zagrizemo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani.
V ponedeljek je minilo 300 let od rojstva Immanuela Kanta, slovitega modreca iz Königsberga, ki je močno zaznamoval filozofijo. Kant velja za prvega sodobnega filozofa, njegovo delo pa presega meje časa in nam še vedno predstavlja prvovrstno oporo pri naslavljanju temeljnih vprašanj o našem obstoju, našem razumevanju in naši odgovornosti.
Neveljaven email naslov