Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Večno mladi in zdravi?

09.02.2017

Starejši si, boljši si. Tako kot vino. Kje pa, tole že dolgo ne velja več. Če je sploh kdaj veljalo. Ljudje si želimo biti večno mladi že desetletja. Kaj desetletja, stoletja, tisočletja. Že Grki so imeli boginjo mladosti Hebo, ki je stregla nektar bogovom na Olimpu in imela moč, da je nekomu podelila večno mladost. Iskanje recepta čudežnega napitka, ki bi nas odrešil muk staranja, se seveda ni posrečilo v obdobju našega življenja, mitološke zgodbe so sicer zgodbe, realnost pa je napredna medicina, ki je vse bliže tako imenovanemu vrelcu mladosti.

Starejši si, boljši si. Tako kot vino. Kje pa, tole že dolgo ne velja več. Če je sploh kdaj veljalo. Ljudje si želimo biti večno mladi že desetletja. Kaj desetletja, stoletja, tisočletja. Že Grki so imeli boginjo mladosti Hebo, ki je stregla nektar bogovom na Olimpu in imela moč, da je nekomu podelila večno mladost. Iskanje recepta čudežnega napitka, ki bi nas odrešil muk staranja, se seveda ni posrečilo v obdobju našega življenja, mitološke zgodbe so sicer zgodbe, realnost pa je napredna medicina, ki je vse bliže tako imenovanemu vrelcu mladosti.

Poznamo raznovrstne pomlajevalne kreme, lepotne posege, no, zdaj so na Salk Institutu za biološke znanosti v Kaliforniji objavili študijo, v kateri so opisali postopek pomlajevanja celic. Za zdaj v miših – te pa so po postopku imele pomlajene mišice in trebušno slinavko, njihova življenjska doba se je povečala za trideset odstotkov. Znanstvena fantastika?

SODELUJEJO:

Morda zveni kot znanstvena fantastika. In na neki način tudi je. Rizična študija, ki so jo objavili v znanstveni reviji Cell, je prvič potekala v živem organizmu – v miših. Gre za metodo spreminjanja odraslih celic v inducirane pluripotentne matične celice ob pomoči štirih genov, ki so dobile ime po nobelovcu Šinji Jamanaki, ki je Nobelovo nagrado za medicino prejel leta 2012.

Šinja Yamanaka je japonski raziskovalec matičnih celic, ki je dobil Nobelovo nagrado zaradi reprogramiranja celic v pluripotentne celice. To je sposobnost celice, da se razvije v vse vrste celic v našem telesu. Kar v praksi pomeni, da z uvedbo štirih genov celice postanejo pluripotentne in lahko prevzamejo funkcijo katere koli celice v telesu. Za primer – celice, ki so bile nekdaj kožne celice, pozabijo, da so kožne celice, in opravljajo funkcijo jetrnih celic.

To so velike obljube regenerativne medicine. Vemo, da če v živi organizem transplantiramo pluripotentne celice, se zgodi, da se v njem razvijejo tumorji, ki jih imenujemo teratomi. To potem ni spodbudno, zato so se v tej znanstveni raziskavi odločili za delno reprogramiranje. Tumorji se niso razvili, regeneracija tkiv v živem organizmu pa je postala možna, dokazljiva,” pravi dr. Johannes Grillari.

Dr. Johannes Grillari se ukvarja z raziskovanjem staranja celic. Njegova glavna ideja sicer ni podaljšanje starostne dobe, kot bi morda najprej pomislili, temveč podaljšanje zdrave življenjske dobe. Torej, če je po najnovejših raziskavah pričakovana življenjska doba človeka 125 let, se ta s temi raziskavami ne bo podaljšala.

“Seveda ne! Tu ne gre za vprašanje, ali kdo želi živeti 200 let, ampak za to, ali želimo umreti bolj zdravi. Vem, sliši se skoraj nesmiselno, ampak ima smisel. Če razmišljamo malce bolj abstraktno – pri dirki Formule 1 gre ferrari 240 km/h in tekmovalec si želi priti s takšno hitrostjo do ciljne ravnine. Se pravi, želja raziskovalcev na področju staranja ni, da bi ljudje dočakali 240 let, več kot dovolj nam je teh 125 let. Želimo si le dostojnega staranja brez s staranjem povezanih bolezni.”


Frekvenca X

695 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Večno mladi in zdravi?

09.02.2017

Starejši si, boljši si. Tako kot vino. Kje pa, tole že dolgo ne velja več. Če je sploh kdaj veljalo. Ljudje si želimo biti večno mladi že desetletja. Kaj desetletja, stoletja, tisočletja. Že Grki so imeli boginjo mladosti Hebo, ki je stregla nektar bogovom na Olimpu in imela moč, da je nekomu podelila večno mladost. Iskanje recepta čudežnega napitka, ki bi nas odrešil muk staranja, se seveda ni posrečilo v obdobju našega življenja, mitološke zgodbe so sicer zgodbe, realnost pa je napredna medicina, ki je vse bliže tako imenovanemu vrelcu mladosti.

Starejši si, boljši si. Tako kot vino. Kje pa, tole že dolgo ne velja več. Če je sploh kdaj veljalo. Ljudje si želimo biti večno mladi že desetletja. Kaj desetletja, stoletja, tisočletja. Že Grki so imeli boginjo mladosti Hebo, ki je stregla nektar bogovom na Olimpu in imela moč, da je nekomu podelila večno mladost. Iskanje recepta čudežnega napitka, ki bi nas odrešil muk staranja, se seveda ni posrečilo v obdobju našega življenja, mitološke zgodbe so sicer zgodbe, realnost pa je napredna medicina, ki je vse bliže tako imenovanemu vrelcu mladosti.

Poznamo raznovrstne pomlajevalne kreme, lepotne posege, no, zdaj so na Salk Institutu za biološke znanosti v Kaliforniji objavili študijo, v kateri so opisali postopek pomlajevanja celic. Za zdaj v miših – te pa so po postopku imele pomlajene mišice in trebušno slinavko, njihova življenjska doba se je povečala za trideset odstotkov. Znanstvena fantastika?

SODELUJEJO:

Morda zveni kot znanstvena fantastika. In na neki način tudi je. Rizična študija, ki so jo objavili v znanstveni reviji Cell, je prvič potekala v živem organizmu – v miših. Gre za metodo spreminjanja odraslih celic v inducirane pluripotentne matične celice ob pomoči štirih genov, ki so dobile ime po nobelovcu Šinji Jamanaki, ki je Nobelovo nagrado za medicino prejel leta 2012.

Šinja Yamanaka je japonski raziskovalec matičnih celic, ki je dobil Nobelovo nagrado zaradi reprogramiranja celic v pluripotentne celice. To je sposobnost celice, da se razvije v vse vrste celic v našem telesu. Kar v praksi pomeni, da z uvedbo štirih genov celice postanejo pluripotentne in lahko prevzamejo funkcijo katere koli celice v telesu. Za primer – celice, ki so bile nekdaj kožne celice, pozabijo, da so kožne celice, in opravljajo funkcijo jetrnih celic.

To so velike obljube regenerativne medicine. Vemo, da če v živi organizem transplantiramo pluripotentne celice, se zgodi, da se v njem razvijejo tumorji, ki jih imenujemo teratomi. To potem ni spodbudno, zato so se v tej znanstveni raziskavi odločili za delno reprogramiranje. Tumorji se niso razvili, regeneracija tkiv v živem organizmu pa je postala možna, dokazljiva,” pravi dr. Johannes Grillari.

Dr. Johannes Grillari se ukvarja z raziskovanjem staranja celic. Njegova glavna ideja sicer ni podaljšanje starostne dobe, kot bi morda najprej pomislili, temveč podaljšanje zdrave življenjske dobe. Torej, če je po najnovejših raziskavah pričakovana življenjska doba človeka 125 let, se ta s temi raziskavami ne bo podaljšala.

“Seveda ne! Tu ne gre za vprašanje, ali kdo želi živeti 200 let, ampak za to, ali želimo umreti bolj zdravi. Vem, sliši se skoraj nesmiselno, ampak ima smisel. Če razmišljamo malce bolj abstraktno – pri dirki Formule 1 gre ferrari 240 km/h in tekmovalec si želi priti s takšno hitrostjo do ciljne ravnine. Se pravi, želja raziskovalcev na področju staranja ni, da bi ljudje dočakali 240 let, več kot dovolj nam je teh 125 let. Želimo si le dostojnega staranja brez s staranjem povezanih bolezni.”


13.01.2011

Fantastična popotovanja živali - dr. Melissa Bowlin

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


06.01.2011

Meteorologija - gostja doc.dr. Nedjeljka Žagar.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


30.12.2010

Kronobiologija in biološke ure. Gost Jay Dunlap

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


23.12.2010

Tokratno oddajo posvečamo heroju sodobne znanosti ruskemu matematiku Grigoriju Perelmanu

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


16.12.2010

Ekstremofili. Gost: Prof. dr. Karl O. Stetter.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


09.12.2010

Robotske raziskave v našem Osončju. Gost dr. Drago Matko.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


02.12.2010

Konstante. Gost prof. dr. John K. Webb

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


25.11.2010

Ali nagrajevanje zavira inovativnost? Gost Daniel Pink

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


18.11.2010

Hologram. Gost: Dr. Pierre-Alexandre Blanche

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


11.11.2010

Umetni zemeljski sateliti. Gost prof. dr. Tomaž Rodič

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


04.11.2010

Grafen. Gost: Nobelovec prof. dr. Andre Geim.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


28.10.2010

Teorija kaosa. Gost prof.dr. Tomaž Prosen

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.10.2010

Otroci iz epruvet - prihajajoči napredek in nove etične dileme. Gost prof. Karim Nayernia

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


14.10.2010

Zgodovina astronomije, Dr. Ivan Šprajc

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


07.10.2010

Živa Zemlja in teorija Gaje. Gost: dr. Stephan Harding.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


30.09.2010

Biodiverziteta - dr. Matjaž Kuntner

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


23.09.2010

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti: Zemeljski magnetni pol

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


16.09.2010

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti: Gama žarki

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


09.09.2010

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


02.09.2010

Genska terapija - veja genetskega inženiringa

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 31 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov