Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Veliko ljudi meni, da je slovensko zdravstvo slabo. Torej tudi je slabo.” Ali pa: “Kako lahko kaj veš o tem, če pa sploh nisi dokončal izobrazbe!” Ti dve povedi skrivata v sebi tipični zmoti v argumentaciji. Pa ste ju tudi spregledali? Logika pozna malo morje tovrstnih zmot, povsem nevede jih na veliko uporabljamo in jim nasedamo v javnem diskurzu, polne so jih parlamentarne razprave in medijske objave. Nekateri jih uporabljajo, da z njimi svoje šibke argumente spremenijo v močne, spet drugi jim naivno in nekritično nasedamo in sledimo. Kaj so zmote v argumentaciji, kako jim stopiti na rep in jih prepoznati in kje v javnem diskurzu so se najbolj trdovratno razrasle… Gosta: Filozofa dr. Boris Vezjak in dr. Vojko Strahovnik.
Kaj so zmote v argumentaciji, kako jim stopiti na rep in jih prepoznati ter kje v javnem diskurzu so se najbolj trdovratno razrasle
“Veliko ljudi meni, da je slovensko zdravstvo slabo. Torej tudi je slabo.” Ali pa: “Kako lahko kaj veš o tem, če pa sploh nisi končal osnovne šole!” Ti dve povedi skrivata v sebi tipični zmoti v argumentaciji. Pa ste ju tudi spregledali?
Logika pozna malo morje takšnih zmot, povsem nevede jih veliko uporabljamo in jim nasedamo v javnem diskurzu, polne so jih parlamentarne razprave in medijske objave. Nekateri jih uporabljajo, da z njimi svoje šibke argumente spremenijo v močne, spet drugi jim naivno in nekritično nasedamo in sledimo.
A ne glede na to – če bi vso to množico sporočil, ki se vsako sekundo steka prek vse mogočih kanalov, presejali, bi našli le pičel delež ustrezne rabe argumentov … če sploh lahko govorimo o njih. “Mislim, da je tega zelo malo, tudi na političnem polju,” je ocenil raziskovalec na Teološki fakulteti dr. Vojko Strahovnik. “Tudi odgovornost novinarjev je, da bi šli še kakšen korak dlje in izluščili argumente v podporo nekemu stališču. Velikokrat pa je to bolj menjava mnenj. Vsem manjka občutek za oblikovanje dobrih, utemeljenih smiselnih argumentov.”
Za namene te oddaje sva s profesorjem na oddelku za filozofijo mariborske filozofske fakultete dr. Borisom Vezjakom strnila pet najpogostejših zmot v argumentiranju, ki jih zaznava v slovenskem javnem prostoru.
To so:
Zmota Ad hominem ali argument proti človeku (“Kako lahko kaj veš o tem, če pa sploh nisi dokončal izobrazbe!”)
Zmota sklicevanja na splošno mnenje (“Veliko ljudi meni, da je slovensko zdravstvo slabo. Torej tudi je slabo.”)
Posploševanje (“Ker so tajkuni dobro zaslužili z nezakonitim lastninjenjem podjetij, so vsi podjetniki, ki jim gre dobro, tajkuni.”)
Zmota napačne sledi (“Ne razumem, zakaj opozicijski poslanci rožljajo nad predlogom nove davčne zakonodaje. Deset let so bili na oblasti, pa jim je ni uspelo reformirati. Da ne naštevam še drugih napak, ki so jih naredili med svojo vladavino, kot je nakup zloglasnega »falcona«.”) Povzeto po: tehtnica.wordpress.com
Argument slamnatega moža ali strašila (“Trdim, da otroci med šolsko malico ne bi smeli jesti piškotov, ker ti niso zdravi.« »Kaj? Torej želiš reči, da bi bilo bolje, da bi naši otroci stradali?! A to želiš?!”
Kot pravi sogovornik v oddaji dr. Boris Vezjak, so tudi mediji polni takšnih zmot. Ne le, da jih nekritično prenašajo naprej in jih ne preverjajo, že sama oblika poročanja pro et contra izvira iz antičnih časov, ko so se pod njo podpisovali sofisti:
“Razpravo pro et contra je izumil sofist Protagora, ki je verjel, da je vsako stališče resnično. Gre za tako imenovane spoznavne relativiste, ki so trdili, da je pluralnost resnic pravo in edino pravilo. Tu novinarji nehote oponašajo sofista Protagora. To ni novinarsko poslanstvo.«
688 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
“Veliko ljudi meni, da je slovensko zdravstvo slabo. Torej tudi je slabo.” Ali pa: “Kako lahko kaj veš o tem, če pa sploh nisi dokončal izobrazbe!” Ti dve povedi skrivata v sebi tipični zmoti v argumentaciji. Pa ste ju tudi spregledali? Logika pozna malo morje tovrstnih zmot, povsem nevede jih na veliko uporabljamo in jim nasedamo v javnem diskurzu, polne so jih parlamentarne razprave in medijske objave. Nekateri jih uporabljajo, da z njimi svoje šibke argumente spremenijo v močne, spet drugi jim naivno in nekritično nasedamo in sledimo. Kaj so zmote v argumentaciji, kako jim stopiti na rep in jih prepoznati in kje v javnem diskurzu so se najbolj trdovratno razrasle… Gosta: Filozofa dr. Boris Vezjak in dr. Vojko Strahovnik.
Kaj so zmote v argumentaciji, kako jim stopiti na rep in jih prepoznati ter kje v javnem diskurzu so se najbolj trdovratno razrasle
“Veliko ljudi meni, da je slovensko zdravstvo slabo. Torej tudi je slabo.” Ali pa: “Kako lahko kaj veš o tem, če pa sploh nisi končal osnovne šole!” Ti dve povedi skrivata v sebi tipični zmoti v argumentaciji. Pa ste ju tudi spregledali?
Logika pozna malo morje takšnih zmot, povsem nevede jih veliko uporabljamo in jim nasedamo v javnem diskurzu, polne so jih parlamentarne razprave in medijske objave. Nekateri jih uporabljajo, da z njimi svoje šibke argumente spremenijo v močne, spet drugi jim naivno in nekritično nasedamo in sledimo.
A ne glede na to – če bi vso to množico sporočil, ki se vsako sekundo steka prek vse mogočih kanalov, presejali, bi našli le pičel delež ustrezne rabe argumentov … če sploh lahko govorimo o njih. “Mislim, da je tega zelo malo, tudi na političnem polju,” je ocenil raziskovalec na Teološki fakulteti dr. Vojko Strahovnik. “Tudi odgovornost novinarjev je, da bi šli še kakšen korak dlje in izluščili argumente v podporo nekemu stališču. Velikokrat pa je to bolj menjava mnenj. Vsem manjka občutek za oblikovanje dobrih, utemeljenih smiselnih argumentov.”
Za namene te oddaje sva s profesorjem na oddelku za filozofijo mariborske filozofske fakultete dr. Borisom Vezjakom strnila pet najpogostejših zmot v argumentiranju, ki jih zaznava v slovenskem javnem prostoru.
To so:
Zmota Ad hominem ali argument proti človeku (“Kako lahko kaj veš o tem, če pa sploh nisi dokončal izobrazbe!”)
Zmota sklicevanja na splošno mnenje (“Veliko ljudi meni, da je slovensko zdravstvo slabo. Torej tudi je slabo.”)
Posploševanje (“Ker so tajkuni dobro zaslužili z nezakonitim lastninjenjem podjetij, so vsi podjetniki, ki jim gre dobro, tajkuni.”)
Zmota napačne sledi (“Ne razumem, zakaj opozicijski poslanci rožljajo nad predlogom nove davčne zakonodaje. Deset let so bili na oblasti, pa jim je ni uspelo reformirati. Da ne naštevam še drugih napak, ki so jih naredili med svojo vladavino, kot je nakup zloglasnega »falcona«.”) Povzeto po: tehtnica.wordpress.com
Argument slamnatega moža ali strašila (“Trdim, da otroci med šolsko malico ne bi smeli jesti piškotov, ker ti niso zdravi.« »Kaj? Torej želiš reči, da bi bilo bolje, da bi naši otroci stradali?! A to želiš?!”
Kot pravi sogovornik v oddaji dr. Boris Vezjak, so tudi mediji polni takšnih zmot. Ne le, da jih nekritično prenašajo naprej in jih ne preverjajo, že sama oblika poročanja pro et contra izvira iz antičnih časov, ko so se pod njo podpisovali sofisti:
“Razpravo pro et contra je izumil sofist Protagora, ki je verjel, da je vsako stališče resnično. Gre za tako imenovane spoznavne relativiste, ki so trdili, da je pluralnost resnic pravo in edino pravilo. Tu novinarji nehote oponašajo sofista Protagora. To ni novinarsko poslanstvo.«
Večno življenje ali vsaj daljši odlog smrti je želja marsikoga. Tako močna, da so se nekateri pripravljeni celo zamrzniti v upanju, da jih bo znanost v prihodnosti lahko obudila nazaj v življenje. Dobrodošli v znanost krionike, ki je še vedno močno odvisna od špekulativnih tehnologij prihodnosti, ki lahko, da jih bodo izumili ali pa tudi ne. Kakšna je prihodnost tega na prvi pogled morda celo strašljivega koncepta? Naš gost je eden največjih poznavalcev krionike Ben Best, ki se je že pred dvajsetimi leti odločil za zamrznitev.
Tokrat znova zremo v nebo, od koder izvirajo radijski valovi, ki drugače kot valovi, prek katerih nas poslušate, prihajajo iz vesolja. Pogovarjali smo se z Michaelom Garrettom, profesorjem radioastronomije na Univerzi v Leidnu in direktorjem nizozemskega instituta za radijsko astronomijo ASTRON.
Številne raziskave zadnja leta dokazujejo, da se moški in ženske ne razlikujemo le v obliki in delovanju spolnih organov, temveč so razlike veliko večje in jih lahko najdemo skoraj v vseh tkivih in organih v našem telesu, tudi v delovanju jeter. Gre za organ, ki je zelo pomemben pri zaščiti našega organizma, pri odstranjevanju vsega, kar lahko v našem telesu deluje kot strup. Naše telo kot taka prepoznava tudi vsa zdravila, ki jih jemljemo in jih iz organizma odstranjujejo prav naša jetra. Koliko je za današnjo medicino pomembno spoznanje, da tudi zdravila prepoznavajo spol, med drugim sprašujemo prof.dr. Gregorja Majdiča, ki je bil gost tokratne oddaje Frekvenca X.
Znanstveniki pogosto opozarjajo, da utegne zdravljenje z antibiotiki postati neučinkovito. Medicina zato zavzeto išče nove oblike zdravljenja in ena izmed bolj obetavnih priložnosti je uporaba bakteriofagov – ali krajše fagov. To so virusi, ki napadajo izključno bakterije. Zamisel o zdravljenju je stara, kontroverznost antibiotikov pa jo je ponovno ponesla na piedestal znanosti. Gostja oddaje je profesorica Elizabeth Kutter, vodja laboratorija na Evergreen State College v Olympiji. Foto: Sanofi Pasteur
Znanstveniki pogosto opozarjajo, da utegne zdravljenje z antibiotiki postati neučinkovito. Medicina zato zavzeto išče nove oblike zdravljenja in ena izmed bolj obetavnih priložnosti je uporaba bakteriofagov – ali krajše fagov. To so virusi, ki napadajo izključno bakterije. Zamisel o zdravljenju je stara, kontroverznost antibiotikov pa jo je ponovno ponesla na piedestal znanosti. Gostja oddaje je profesorica Elizabeth Kutter, vodja laboratorija na Evergreen State College v Olympiji. Foto: Sanofi Pasteur
V četrtkovi Frekvenci X gremo za spremembo v malo bolj filozofske vode, in sicer v Haag mrzlega in vetrovnega novembra leta 1676. Skoraj v popolni tajnosti je takrat na vrata kontroverznega filozofa Barucha /baruha/ de Spinoze oziroma ateističnega Žida, kot so ga klicali, potrkal dobro desetletje mlajši Wilhelm Gottfried Leibniz, ki je veljal za enega izmed največjih genijev tistega časa. O srečanju najnevarnejšega in najslavnejšega misleca sveta in o tem, kako je to zamajalo poznejše miselne nastavke, se bomo pogovarjali z ameriškim filozofom Matthewom Stewartom.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Leto 2014 je mednarodno leto kristalografije. Sogovorniki: profesor Gautam Desiraju, nobelov nagrajenec Dan Schechtman in dr. Ivan Leban.
Voyager 1 in 2 sta najbolj znani vesoljski sondi, ki na Zemljo pošiljata številne zanimive podatke. Švicarski fizik in skladatelj Domenico Vicinanza je s pomočjo posebne tehnologije podatke iz vesolja uglasbil in ustvaril zanimiv vesoljski duet.
Ključne besede današnje Frekvence X, ki nas vsak četrtek popelje med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, so računalniška kemija, mikrovalovno sevanje in rak.
Dr. Ben Goldacre je prodoren britanski zdravnik in epidemiolog ter avtor knjige Slaba znanost. V Frekvenci X se z njim pogovarjamo o cepivih, ki so dokazano izkoreninila marsikatero za človeka pogubno bolezen. Goldacre nasprotuje kakršni koli prisili zdravljenja, tudi obveznemu cepljenju, opozarja pa na škodo, ki jo z neutemeljenim strašenjem povzročajo nasprotniki cepljenja. Po njegovem mnenju je žalostno, da se starši ne odločajo za cepljenje, saj s tem ogrožajo svoje in otroke drugih staršev.
Pred pol stoletja smo že vedeli, da je vesolje posuto z galaksijami, to je ogromnimi skupinami zvezd, kot je naša Rimska cesta. Tedaj pa so odkrili novo vrsto teles, najsvetlejše med njimi so imenovali kvazarji. V njihovem središču ždi črna luknja z ogromno maso, območje pa je videti zelo svetlo, ker vidimo divje sevanje okoliškega plina, ki pada vanjo. Razvoj teh raziskav je ves čas spremljal gost tokratne Frekvence X, profesor Jack Sulentic, ki je vodilni raziskovalec aktivnih jeder galaksij na svetu.
Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.
Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.
Vam črka A deluje rdeče, vam na klavirju zaigrani ton C odzvanja modro, ima neka hrana bodičast okus? Tokrat potujemo po človeških možganih in iščemo, kje se skriva vzrok za sinestezijo oziroma mešanje čutnih zaznav. Pojav je največ pozornosti požel v glasbi, slikarstvu in literaturi, kjer naj bi sinestezija kreativno napajala kar nekaj velikanov umetnosti, mi pa smo se sinesteziji posvetili z nevrološkega vidika, skupaj z dr. Devinom Terhunom z oxfordske univerze in raziskovalcem Duncanom Carmichaelom z edinburške univerze.
V poklon 85-letnici Radia na Slovenskem smo v začetku decembra signal radijske kukavice s pomočjo radioamaterjev poslali na najdaljši polet, kar jih je doslej preletela na poti proti poslušalcem. Zaplavala je na radijski valovih, se odbila od Lune in se nekoliko oskubljena vrnila na Zemljo. Vesoljsko pustolovščino radijske kukavice nam bo v oddaji Frekvenca X pojasnil inž. Sine Mermal z Oddajnikov in zvez, med radioamaterji znan po klicnem znaku S53RM.
Na slovenskem znanstvenem nebu je močno poblisknila Nobelova nagrada za fiziko, s katero so posredno povezani tudi naši znanstveniki. Znanstveno leto 2013 analiziramo v intervjuju z dr. Markom Mikužem, vodjo slovenskih raziskovalcev pri kolaboraciji ATLAS v Cernu.
Glive so organizmi, ki nimajo pretiranega slovesa, čeprav gobe radi jemo skorajda vsi. Nekateri znanstveniki pa menijo, da lahko glive rešijo svet, iz njih bi morda lahko pridobivali celo gorivo in zdravila. Pogovarjamo se z ugledno mikologinjo, prof. Lynne Boddy iz Walesa.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Vračamo se v leto 1957. Osem nadarjenih mladih znanstvenikov se je tedaj na tajnem sestanku v San Franciscu odreklo dobro plačanim delovnim mestom v upanju, da bodo pridobili svobodo in dejansko delali tisto, v kar verjamejo. Ta prvi veliki “spin-off”, kot danes pravimo novoustanovljenemu podjetju, s katerim se posameznik ali skupina odcepi od matičnega podjetja in poskuša najti lastno pot razvoja, je postal temelj podjetniške kulture, ki v Silicijevi dolini vlada še danes. O logiki, ki prežema to dolino, smo se pogovarjali s slovenskim profesorjem na tamkajšnji univerzi Stanford dr. Juretom Leskovcem.
Neveljaven email naslov