Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Logične zmote

11.05.2017

“Veliko ljudi meni, da je slovensko zdravstvo slabo. Torej tudi je slabo.” Ali pa: “Kako lahko kaj veš o tem, če pa sploh nisi dokončal izobrazbe!” Ti dve povedi skrivata v sebi tipični zmoti v argumentaciji. Pa ste ju tudi spregledali? Logika pozna malo morje tovrstnih zmot, povsem nevede jih na veliko uporabljamo in jim nasedamo v javnem diskurzu, polne so jih parlamentarne razprave in medijske objave. Nekateri jih uporabljajo, da z njimi svoje šibke argumente spremenijo v močne, spet drugi jim naivno in nekritično nasedamo in sledimo. Kaj so zmote v argumentaciji, kako jim stopiti na rep in jih prepoznati in kje v javnem diskurzu so se najbolj trdovratno razrasle… Gosta: Filozofa dr. Boris Vezjak in dr. Vojko Strahovnik.

Kaj so zmote v argumentaciji, kako jim stopiti na rep in jih prepoznati ter kje v javnem diskurzu so se najbolj trdovratno razrasle

Veliko ljudi meni, da je slovensko zdravstvo slabo. Torej tudi je slabo.” Ali pa: “Kako lahko kaj veš o tem, če pa sploh nisi končal osnovne šole!” Ti dve povedi skrivata v sebi tipični zmoti v argumentaciji. Pa ste ju tudi spregledali?

Logika pozna malo morje takšnih zmot, povsem nevede jih veliko uporabljamo in jim nasedamo v javnem diskurzu, polne so jih parlamentarne razprave in medijske objave. Nekateri jih uporabljajo, da z njimi svoje šibke argumente spremenijo v močne, spet drugi jim naivno in nekritično nasedamo in sledimo.

A ne glede na to – če bi vso to množico sporočil, ki se vsako sekundo steka prek vse mogočih kanalov, presejali, bi našli le pičel delež ustrezne rabe argumentov … če sploh lahko govorimo o njih. “Mislim, da je tega zelo malo, tudi na političnem polju,” je ocenil raziskovalec na Teološki fakulteti dr. Vojko Strahovnik. “Tudi odgovornost novinarjev je, da bi šli še kakšen korak dlje in izluščili argumente v podporo nekemu stališču. Velikokrat pa je to bolj menjava mnenj. Vsem manjka občutek za oblikovanje dobrih, utemeljenih smiselnih argumentov.”

5 najpogostejših

Za namene te oddaje sva s profesorjem na oddelku za filozofijo mariborske filozofske fakultete dr. Borisom Vezjakom strnila pet najpogostejših zmot v argumentiranju, ki jih zaznava v slovenskem javnem prostoru.

To so:

Zmota Ad hominem ali argument proti človeku (“Kako lahko kaj veš o tem, če pa sploh nisi dokončal izobrazbe!”)

Zmota sklicevanja na splošno mnenje (“Veliko ljudi meni, da je slovensko zdravstvo slabo. Torej tudi je slabo.”)

Posploševanje (“Ker so tajkuni dobro zaslužili z nezakonitim lastninjenjem podjetij, so vsi podjetniki, ki jim gre dobro, tajkuni.”)

Zmota napačne sledi (“Ne razumem, zakaj opozicijski poslanci rožljajo nad predlogom nove davčne zakonodaje. Deset let so bili na oblasti, pa jim je ni uspelo reformirati. Da ne naštevam še drugih napak, ki so jih naredili med svojo vladavino, kot je nakup zloglasnega »falcona«.”) Povzeto po: tehtnica.wordpress.com

Argument slamnatega moža ali strašila (“Trdim, da otroci med šolsko malico ne bi smeli jesti piškotov, ker ti niso zdravi.« »Kaj? Torej želiš reči, da bi bilo bolje, da bi naši otroci stradali?! A to želiš?!”

Kaj pa novinarska razvada pro et contra?

Kot pravi sogovornik v oddaji dr. Boris Vezjak, so tudi mediji polni takšnih zmot. Ne le, da jih nekritično prenašajo naprej in jih ne preverjajo, že sama oblika poročanja pro et contra izvira iz antičnih časov, ko so se pod njo podpisovali sofisti:

“Razpravo pro et contra je izumil sofist Protagora, ki je verjel, da je vsako stališče resnično. Gre za tako imenovane spoznavne relativiste, ki so trdili, da je pluralnost resnic pravo in edino pravilo. Tu novinarji nehote oponašajo sofista Protagora. To ni novinarsko poslanstvo


Frekvenca X

694 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Logične zmote

11.05.2017

“Veliko ljudi meni, da je slovensko zdravstvo slabo. Torej tudi je slabo.” Ali pa: “Kako lahko kaj veš o tem, če pa sploh nisi dokončal izobrazbe!” Ti dve povedi skrivata v sebi tipični zmoti v argumentaciji. Pa ste ju tudi spregledali? Logika pozna malo morje tovrstnih zmot, povsem nevede jih na veliko uporabljamo in jim nasedamo v javnem diskurzu, polne so jih parlamentarne razprave in medijske objave. Nekateri jih uporabljajo, da z njimi svoje šibke argumente spremenijo v močne, spet drugi jim naivno in nekritično nasedamo in sledimo. Kaj so zmote v argumentaciji, kako jim stopiti na rep in jih prepoznati in kje v javnem diskurzu so se najbolj trdovratno razrasle… Gosta: Filozofa dr. Boris Vezjak in dr. Vojko Strahovnik.

Kaj so zmote v argumentaciji, kako jim stopiti na rep in jih prepoznati ter kje v javnem diskurzu so se najbolj trdovratno razrasle

Veliko ljudi meni, da je slovensko zdravstvo slabo. Torej tudi je slabo.” Ali pa: “Kako lahko kaj veš o tem, če pa sploh nisi končal osnovne šole!” Ti dve povedi skrivata v sebi tipični zmoti v argumentaciji. Pa ste ju tudi spregledali?

Logika pozna malo morje takšnih zmot, povsem nevede jih veliko uporabljamo in jim nasedamo v javnem diskurzu, polne so jih parlamentarne razprave in medijske objave. Nekateri jih uporabljajo, da z njimi svoje šibke argumente spremenijo v močne, spet drugi jim naivno in nekritično nasedamo in sledimo.

A ne glede na to – če bi vso to množico sporočil, ki se vsako sekundo steka prek vse mogočih kanalov, presejali, bi našli le pičel delež ustrezne rabe argumentov … če sploh lahko govorimo o njih. “Mislim, da je tega zelo malo, tudi na političnem polju,” je ocenil raziskovalec na Teološki fakulteti dr. Vojko Strahovnik. “Tudi odgovornost novinarjev je, da bi šli še kakšen korak dlje in izluščili argumente v podporo nekemu stališču. Velikokrat pa je to bolj menjava mnenj. Vsem manjka občutek za oblikovanje dobrih, utemeljenih smiselnih argumentov.”

5 najpogostejših

Za namene te oddaje sva s profesorjem na oddelku za filozofijo mariborske filozofske fakultete dr. Borisom Vezjakom strnila pet najpogostejših zmot v argumentiranju, ki jih zaznava v slovenskem javnem prostoru.

To so:

Zmota Ad hominem ali argument proti človeku (“Kako lahko kaj veš o tem, če pa sploh nisi dokončal izobrazbe!”)

Zmota sklicevanja na splošno mnenje (“Veliko ljudi meni, da je slovensko zdravstvo slabo. Torej tudi je slabo.”)

Posploševanje (“Ker so tajkuni dobro zaslužili z nezakonitim lastninjenjem podjetij, so vsi podjetniki, ki jim gre dobro, tajkuni.”)

Zmota napačne sledi (“Ne razumem, zakaj opozicijski poslanci rožljajo nad predlogom nove davčne zakonodaje. Deset let so bili na oblasti, pa jim je ni uspelo reformirati. Da ne naštevam še drugih napak, ki so jih naredili med svojo vladavino, kot je nakup zloglasnega »falcona«.”) Povzeto po: tehtnica.wordpress.com

Argument slamnatega moža ali strašila (“Trdim, da otroci med šolsko malico ne bi smeli jesti piškotov, ker ti niso zdravi.« »Kaj? Torej želiš reči, da bi bilo bolje, da bi naši otroci stradali?! A to želiš?!”

Kaj pa novinarska razvada pro et contra?

Kot pravi sogovornik v oddaji dr. Boris Vezjak, so tudi mediji polni takšnih zmot. Ne le, da jih nekritično prenašajo naprej in jih ne preverjajo, že sama oblika poročanja pro et contra izvira iz antičnih časov, ko so se pod njo podpisovali sofisti:

“Razpravo pro et contra je izumil sofist Protagora, ki je verjel, da je vsako stališče resnično. Gre za tako imenovane spoznavne relativiste, ki so trdili, da je pluralnost resnic pravo in edino pravilo. Tu novinarji nehote oponašajo sofista Protagora. To ni novinarsko poslanstvo


03.05.2012

Zvezde brez meja

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


26.04.2012

Potovanje skozi čas

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


19.04.2012

Kako doma vzgojiti genija?

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


12.04.2012

Je vesolje hologram? Gost: Raphael Bousso

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


05.04.2012

Teorija relativnosti in nastanek črnih lukenj. dr. Jerome Novák z Observatorija Meudon pri Parizu

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


29.03.2012

Super ure. Patrick Gill (NPL)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


22.03.2012

Celično zdravljenje raka

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


15.03.2012

Hamburger iz laboratorija - prof. Henk P. Haagsman z Univerze v Utrechtu!

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


08.03.2012

Rojevanje novih zvezd - prof. Susanne Pfalzner

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


01.03.2012

Genska manipulacija

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


23.02.2012

Epigenetika - prof. dr. Gregor Majdič

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


16.02.2012

So lahko alge biogorivo prihodnosti? Gost: Stephen Mayfield (UCSD)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


09.02.2012

Vremenske napovedi - prof. dr. Jože Rakovec

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


03.02.2012

Vlak kot letalo!? dr. Hiroshi Ikuto, fizik z univerze v Nagoyi

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


26.01.2012

Kaj, če virus postane tudi orožje?

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


19.01.2012

Nepredvidljivi izbruhi žarkov gama - prof. Stefano Covino

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


12.01.2012

Apokalipsa. Gosta Don Yeomens (NASA) in Lorenzo Ditommaso

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


05.01.2012

Stanfordski zaporniški eksperiment - dr.Dragan Petrovec

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


29.12.2011

Znanost v letu 2011 in pogled v prihodnost: dr. Jernej Barbič in dr. Urban Bren.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


22.12.2011

Spanje - prof. dr. Gregor Majdič

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 28 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov