Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nevtronsko sipanje je nova metoda, s katero se ukvarjajo tudi slovenski znanstveniki, z njeno pomočjo si lahko med drugim obetamo še večji napredek kvantnega računalništva, razvoj alternativnih virov energije in nova dognanja v medicini in farmaciji. Kako bodo sodobni pristopi v raziskavah magnetizma in materialov spremenili industrijo in naše življenje, na katerih področjih lahko nevtroni prispevajo ključne korake in kakšna je pri tem vloga slovenskih znanstvenikov? Podkast smo posneli v študentski Kavarni Mafija na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Gosta sta bila dr. Franci Merzel s Kemijskega inštituta in dr. Matej Pregelj z Inštituta Jožefa Štefana, v Grenoble smo poklicali dr. Marka Johnsona.
Z metodo nevtronskega sipanja si lahko obetamo še večji napredek kvantnega računalništva, razvoj alternativnih virov energije in nova dognanja v medicini in farmaciji
Magnetni materiali so ključni, da lahko danes na računalniške diske shranjujemo tudi več terabajtov podatkov. Prenos znanja o magnetizmu v industrijo se nazorno kaže tudi na področju sodobnih elektromotorjev, ki so manjši in uporabnejši kot nekoč: če jih je imel nekoč yugo manj kot 10, je v modernem avtomobilu več tisoč elektromotorjev. V prihodnosti si od magnetnih materialov obetamo še zanimivejše aplikacije, od kvantnega računalništva do direktne elektro-magnetne pretvorbe. Pri teh raziskavah ima zelo pomembno vlogo uporaba nevtronskega sipanja.
“S pomočjo sipanja nevtronov smo prišli do zelo jasnih eksperimentalnih dokazov, zakaj nastane diabetes tipa 2 in da je današnje razumevanje nastanka diabetesa napačno.”
Dr. Mark Johnson, inštitut Laue Langevin iz Grenobla
Poleg magnetnih lastnosti pa sipanje nevtronov posreduje pomembno komplementarno sliko tudi o strukturi in dinamiki snovi k drugim eksperimentalnim tehnikam, kot so sipanje rentgenskih žarkov, jedrska magnetna resonanca in vibracijska spektroskopija, elektronska mikroskopija. S kombinacijo raziskav z nevtronskim sipanjem in računalniškimi simulacijami je znanstvenikom že uspelo pojasniti velik razpon vrednosti za elastičnost molekul DNK, meritve z nevtronsko reflektometrijo pa so omogočile tudi vpogled v začetno stopnjo tvorbe por v celičnih membranah.
Kako bodo sodobni pristopi v raziskavah magnetizma in materialov spremenili industrijo in naše življenje, na katerih področjih lahko nevtroni prispevajo ključne korake?
Kako bodo sodobni pristopi v raziskavah magnetizma in materialov spremenili industrijo in naše življenje, na katerih področjih lahko nevtroni prispevajo ključne korake?
Javno snemanje #zdaj v #mafija! pic.twitter.com/YbI4sp9LTY
— Frekvenca X (@FrekvencaX) November 9, 2017
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Nevtronsko sipanje je nova metoda, s katero se ukvarjajo tudi slovenski znanstveniki, z njeno pomočjo si lahko med drugim obetamo še večji napredek kvantnega računalništva, razvoj alternativnih virov energije in nova dognanja v medicini in farmaciji. Kako bodo sodobni pristopi v raziskavah magnetizma in materialov spremenili industrijo in naše življenje, na katerih področjih lahko nevtroni prispevajo ključne korake in kakšna je pri tem vloga slovenskih znanstvenikov? Podkast smo posneli v študentski Kavarni Mafija na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Gosta sta bila dr. Franci Merzel s Kemijskega inštituta in dr. Matej Pregelj z Inštituta Jožefa Štefana, v Grenoble smo poklicali dr. Marka Johnsona.
Z metodo nevtronskega sipanja si lahko obetamo še večji napredek kvantnega računalništva, razvoj alternativnih virov energije in nova dognanja v medicini in farmaciji
Magnetni materiali so ključni, da lahko danes na računalniške diske shranjujemo tudi več terabajtov podatkov. Prenos znanja o magnetizmu v industrijo se nazorno kaže tudi na področju sodobnih elektromotorjev, ki so manjši in uporabnejši kot nekoč: če jih je imel nekoč yugo manj kot 10, je v modernem avtomobilu več tisoč elektromotorjev. V prihodnosti si od magnetnih materialov obetamo še zanimivejše aplikacije, od kvantnega računalništva do direktne elektro-magnetne pretvorbe. Pri teh raziskavah ima zelo pomembno vlogo uporaba nevtronskega sipanja.
“S pomočjo sipanja nevtronov smo prišli do zelo jasnih eksperimentalnih dokazov, zakaj nastane diabetes tipa 2 in da je današnje razumevanje nastanka diabetesa napačno.”
Dr. Mark Johnson, inštitut Laue Langevin iz Grenobla
Poleg magnetnih lastnosti pa sipanje nevtronov posreduje pomembno komplementarno sliko tudi o strukturi in dinamiki snovi k drugim eksperimentalnim tehnikam, kot so sipanje rentgenskih žarkov, jedrska magnetna resonanca in vibracijska spektroskopija, elektronska mikroskopija. S kombinacijo raziskav z nevtronskim sipanjem in računalniškimi simulacijami je znanstvenikom že uspelo pojasniti velik razpon vrednosti za elastičnost molekul DNK, meritve z nevtronsko reflektometrijo pa so omogočile tudi vpogled v začetno stopnjo tvorbe por v celičnih membranah.
Kako bodo sodobni pristopi v raziskavah magnetizma in materialov spremenili industrijo in naše življenje, na katerih področjih lahko nevtroni prispevajo ključne korake?
Kako bodo sodobni pristopi v raziskavah magnetizma in materialov spremenili industrijo in naše življenje, na katerih področjih lahko nevtroni prispevajo ključne korake?
Javno snemanje #zdaj v #mafija! pic.twitter.com/YbI4sp9LTY
— Frekvenca X (@FrekvencaX) November 9, 2017
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?
Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo
Neveljaven email naslov