Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Frekvenci X raziskujemo bombe: od njihove rabe v gospodarstvu do ostalin iz obeh svetovnih in vojne za slovensko osamosvojitev, ki jih pri nas ni malo. Državna enota za varnost pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, ki uničuje potencialno nevarne najdbe sprehajalcev po slovenskih gozdovih, ima glede na letno povprečje več kot eno intervencijo na dan. Pogovarjali smo se s predstavnikom podjetja, ki se ukvarja z miniranjem v kamnolomih, rudnikih, na gradbiščih in z rušenjem visokih zgradb, s strokovnjaki z omenjene enote za odstranjevanje povojnih ostankov in z upokojenim specialcem slovenske policije, ki ga pokličejo na pomoč, ko se znajdejo v negotovosti; na primer pri lanskem primeru letalske bombe v Vurberku. Britanska raziskovalka psihosocialnih in kulturnih vplivov rabe jedrskega orožja z Univerze v Southamptonu je razložila, kako se je v zadnjih letih v nekaterih državah spremenil odnos javnosti do atomskih bomb in zakaj je pomembno, da te v javnem diskurzu ostanejo tabu.
V Frekvenci X raziskujemo bombe: od njihove rabe v gospodarstvu do ostalin iz obeh svetovnih in vojne za slovensko osamosvojitev. Teh pri nas ni malo
V Sloveniji ne moremo najti območja, na katerem tovrstnih povojnih ostalin ne bi mogli najti. Na njih namreč – pogosteje, kot bi si morda predstavljali, če enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi posreduje vsaj enkrat dnevno – naletijo sprehajalci po naših gozdovih. Neeksplodiranih povojnih ostankov trajno ne shranjujejo. Nekatere je mogoče varno odpeljati z mesta, kjer so bili najdeni, in jih do uničenja spraviti v začasna skladišča, pri mnogih pa to – predvsem zaradi njihove starosti, z njo pa večje občutljivosti in nepredvidljivosti – ni mogoče.
“Vsako leto se kljub ogromni bazi podatkov in izkušenj nekajkrat srečamo s sredstvom, ki ga najdemo prvič.” – Igor Boh, Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi
Dolgotrajno je bilo lansko uničevanje letalske bombe v Vurberku, ki jo je najditelj kar prostodušno naložil na prikolico in odpeljal na dvorišče. Če bi eksplodirala tam, bi uničila ali poškodovala najmanj tri grajene objekte, med drugim hišo najditelja, in bližnjo cerkev. Po besedah Bojana Kopača so na terenu presodili, da uničenje bombe na kraju ni optimalna rešitev.
“V Vurberku smo šli v sistem nekontaktnega premika bombe, s čimer smo tvegali tehniko, ampak zaščitili hiše in cerkev pred poškodbami.” – Bojan Kopač, upokojeni pripadnik posebne bombne enote
Na splošno raba eksploziva v gospodarstvu upada. Rušenje objektov z eksplozivom je torej danes redkost. Stanko Bohnec pravi, da izvedejo morda enega na dve leti. Pa vendar se je v zadnjih desetletjih nabralo nekaj zahtevnejših projektov.
“V zadnjih letih smo največ minirali dimnike, najvišji je bil v Kidričevem, visok je bil kar 147 metrov.” – Stanko Bohnec, glavni tehnični vodja podjetja, ki se ukvarja z miniranjem
Britanska raziskovalka psihosocialnih in kulturnih vplivov rabe jedrskega orožja Becky Alexis-Martin z Univerze v Southamptonu poudarja, da je pri kolektivnem dojemanju jedrskega orožja ključno, da v javnem diskurzu na neki način ostane tabu in naloga vseh poglavitnih akterjev v mednarodnem političnem dialogu je, da skozi diplomacijo in retoriko ta tabu utrjujejo.
Pravilen postopek ravnanja ob srečanju z bombo: če samo sumite, da gre za eksplozivno sredstvo – se ga ne dotikajte. V prvi vrsti zaradi varnosti, pa tudi: to, da ga odnesete na primer na svoje dvorišče, je kaznivo dejanje. Označite in zavarujte območje, pokličite na telefonsko številko 112 ali 113, vrnite se po isti poti, po kateri ste prišli, in počakajte na ekipo strokovnjakov.
688 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V Frekvenci X raziskujemo bombe: od njihove rabe v gospodarstvu do ostalin iz obeh svetovnih in vojne za slovensko osamosvojitev, ki jih pri nas ni malo. Državna enota za varnost pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, ki uničuje potencialno nevarne najdbe sprehajalcev po slovenskih gozdovih, ima glede na letno povprečje več kot eno intervencijo na dan. Pogovarjali smo se s predstavnikom podjetja, ki se ukvarja z miniranjem v kamnolomih, rudnikih, na gradbiščih in z rušenjem visokih zgradb, s strokovnjaki z omenjene enote za odstranjevanje povojnih ostankov in z upokojenim specialcem slovenske policije, ki ga pokličejo na pomoč, ko se znajdejo v negotovosti; na primer pri lanskem primeru letalske bombe v Vurberku. Britanska raziskovalka psihosocialnih in kulturnih vplivov rabe jedrskega orožja z Univerze v Southamptonu je razložila, kako se je v zadnjih letih v nekaterih državah spremenil odnos javnosti do atomskih bomb in zakaj je pomembno, da te v javnem diskurzu ostanejo tabu.
V Frekvenci X raziskujemo bombe: od njihove rabe v gospodarstvu do ostalin iz obeh svetovnih in vojne za slovensko osamosvojitev. Teh pri nas ni malo
V Sloveniji ne moremo najti območja, na katerem tovrstnih povojnih ostalin ne bi mogli najti. Na njih namreč – pogosteje, kot bi si morda predstavljali, če enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi posreduje vsaj enkrat dnevno – naletijo sprehajalci po naših gozdovih. Neeksplodiranih povojnih ostankov trajno ne shranjujejo. Nekatere je mogoče varno odpeljati z mesta, kjer so bili najdeni, in jih do uničenja spraviti v začasna skladišča, pri mnogih pa to – predvsem zaradi njihove starosti, z njo pa večje občutljivosti in nepredvidljivosti – ni mogoče.
“Vsako leto se kljub ogromni bazi podatkov in izkušenj nekajkrat srečamo s sredstvom, ki ga najdemo prvič.” – Igor Boh, Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi
Dolgotrajno je bilo lansko uničevanje letalske bombe v Vurberku, ki jo je najditelj kar prostodušno naložil na prikolico in odpeljal na dvorišče. Če bi eksplodirala tam, bi uničila ali poškodovala najmanj tri grajene objekte, med drugim hišo najditelja, in bližnjo cerkev. Po besedah Bojana Kopača so na terenu presodili, da uničenje bombe na kraju ni optimalna rešitev.
“V Vurberku smo šli v sistem nekontaktnega premika bombe, s čimer smo tvegali tehniko, ampak zaščitili hiše in cerkev pred poškodbami.” – Bojan Kopač, upokojeni pripadnik posebne bombne enote
Na splošno raba eksploziva v gospodarstvu upada. Rušenje objektov z eksplozivom je torej danes redkost. Stanko Bohnec pravi, da izvedejo morda enega na dve leti. Pa vendar se je v zadnjih desetletjih nabralo nekaj zahtevnejših projektov.
“V zadnjih letih smo največ minirali dimnike, najvišji je bil v Kidričevem, visok je bil kar 147 metrov.” – Stanko Bohnec, glavni tehnični vodja podjetja, ki se ukvarja z miniranjem
Britanska raziskovalka psihosocialnih in kulturnih vplivov rabe jedrskega orožja Becky Alexis-Martin z Univerze v Southamptonu poudarja, da je pri kolektivnem dojemanju jedrskega orožja ključno, da v javnem diskurzu na neki način ostane tabu in naloga vseh poglavitnih akterjev v mednarodnem političnem dialogu je, da skozi diplomacijo in retoriko ta tabu utrjujejo.
Pravilen postopek ravnanja ob srečanju z bombo: če samo sumite, da gre za eksplozivno sredstvo – se ga ne dotikajte. V prvi vrsti zaradi varnosti, pa tudi: to, da ga odnesete na primer na svoje dvorišče, je kaznivo dejanje. Označite in zavarujte območje, pokličite na telefonsko številko 112 ali 113, vrnite se po isti poti, po kateri ste prišli, in počakajte na ekipo strokovnjakov.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Neveljaven email naslov