Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Skrivnosti najbolj posebnih krajev na svetu

06.09.2018

Trenutki, ko se sonce ujame med zidove starodavnega templja Karnak v Egiptu, še danes pričajo o izjemnosti kozmičnih pokrajin in sončnega kulta. Dr. Juan Antonio Belmonte Aviles preučuje fenomene arheoastronomije, pogled v nebo lahko namreč pojasni tudi največje zgodovinske skrivnosti. V prvi epizodi nove sezone Frekvence X tudi o Nabatejcih, čudežnem mestu Petra, rimskem Panteonu, domnevnih piramidah v Bosni in Hercegovini in o tem, da izjemnne najdbe potrebujejo še bolj izjemne dokaze. Avtor: Luka Hvalc

Arheoastronom dr. Juan Antonio Belmonte Avilés o sončnem kultu v starem Egiptu, čudežnem mestu Petra, rimskem Panteonu, domnevnih piramidah v Bosni in Hercegovini ...

Trenutki, ko se sonce ujame med zidove templja Karnak v Egiptu, še danes pričajo o izjemnosti kozmičnih pokrajin, ki odsevajo egipčanski pogled na svet: od piramidnih besedil do vrhuncev sončnega kulta. Egipčani so ustanavljali mesta na zelo posebnih geografskih predelih, ki so ustrezali tako topografskim kot astronomskim kriterijem, kar je naredilo ta mesta še posebej sveta. Nekatera so postala prestolnice ali kako drugače pomembna.  

“Vsekakor so zelo impresivne piramide v okolice Gize in Kaira, ampak zame je najbolj navdihujoč tempelj Karnak, ki leži v bližini današnjega Luksorja.  Tempelj Karnak je bil 2 tisoč let neke vrste Vatikan za Egipčane. Postavljen je na zelo izbranem mestu, na katerem sta orientacija reke Nil in Sonce med zimskim sončnim obratom zelo povezana. To naredi Karnak zelo poseben.”

Starodavno mesto Petra, ki stoji v soteski današnje Jordanije, je zgrajeno za poravnavo s soncem. Petra je eden izmed najbolj posebnih krajev na svetu. Za njene prebivalce, Nabatejce, so bili zelo pomembni datumi obeh ekvinokcijev ter zimskega solsticija: “Nabatejci so Petro izbrali za prestolnico zaradi pokrajine in svetosti tega kraja. Poleg tega je stala v središču karavanskih poti, ki so prečkale arabski polotok. Pozneje so Rimljani prestolnico preselili na sever, dih jemajoča arhitektura in občutek svetosti pa sta obstala.”

“Petra je tako rekoč edino mesto, ki so ga ljudje leta 2007 uvrstili med 7 novih čudes sveta in hkrati ne leži v večji državi. Ljudem po vsem svetu Petra pomeni zelo veliko.”

Starodavno mesto Petra

foto: Julio Martinich

Povezave med astronomijo in arheologijo se kažejo tudi pri rimskem Panteonu, britanskem Stonehengu, na Velikonočnem otoku, tudi pri Majih …

Fenomene arheoastronomije že desetletja preučuje dr. Juan Antonio Belmonte Avilés, ki je na povabilo našega raziskovalca Majev in kolega arheoastronoma dr. Ivana Šprajca obiskal Slovenijo. Ugledni raziskovalec iz Španije posebej za prvo epizodo Frekvence X v novi sezoni tudi o domnevnih piramidah v Bosni in Hercegovini, o tem,  da izjemne najdbe potrebujejo izjemne dokaze in da človeštvo vse od zgodovine pa do danes išče odgovore v neskončnosti, ki jo ponuja pogled v nebo.  

“Psevdozgodovina in psevdoznanost enostavno pojasnita kompleksne fenomene in imata svoje vernike. Ampak znanstveniki moramo biti vedno pripravljeni na soočenje in predstaviti resnična dejstva.”


Frekvenca X

688 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Skrivnosti najbolj posebnih krajev na svetu

06.09.2018

Trenutki, ko se sonce ujame med zidove starodavnega templja Karnak v Egiptu, še danes pričajo o izjemnosti kozmičnih pokrajin in sončnega kulta. Dr. Juan Antonio Belmonte Aviles preučuje fenomene arheoastronomije, pogled v nebo lahko namreč pojasni tudi največje zgodovinske skrivnosti. V prvi epizodi nove sezone Frekvence X tudi o Nabatejcih, čudežnem mestu Petra, rimskem Panteonu, domnevnih piramidah v Bosni in Hercegovini in o tem, da izjemnne najdbe potrebujejo še bolj izjemne dokaze. Avtor: Luka Hvalc

Arheoastronom dr. Juan Antonio Belmonte Avilés o sončnem kultu v starem Egiptu, čudežnem mestu Petra, rimskem Panteonu, domnevnih piramidah v Bosni in Hercegovini ...

Trenutki, ko se sonce ujame med zidove templja Karnak v Egiptu, še danes pričajo o izjemnosti kozmičnih pokrajin, ki odsevajo egipčanski pogled na svet: od piramidnih besedil do vrhuncev sončnega kulta. Egipčani so ustanavljali mesta na zelo posebnih geografskih predelih, ki so ustrezali tako topografskim kot astronomskim kriterijem, kar je naredilo ta mesta še posebej sveta. Nekatera so postala prestolnice ali kako drugače pomembna.  

“Vsekakor so zelo impresivne piramide v okolice Gize in Kaira, ampak zame je najbolj navdihujoč tempelj Karnak, ki leži v bližini današnjega Luksorja.  Tempelj Karnak je bil 2 tisoč let neke vrste Vatikan za Egipčane. Postavljen je na zelo izbranem mestu, na katerem sta orientacija reke Nil in Sonce med zimskim sončnim obratom zelo povezana. To naredi Karnak zelo poseben.”

Starodavno mesto Petra, ki stoji v soteski današnje Jordanije, je zgrajeno za poravnavo s soncem. Petra je eden izmed najbolj posebnih krajev na svetu. Za njene prebivalce, Nabatejce, so bili zelo pomembni datumi obeh ekvinokcijev ter zimskega solsticija: “Nabatejci so Petro izbrali za prestolnico zaradi pokrajine in svetosti tega kraja. Poleg tega je stala v središču karavanskih poti, ki so prečkale arabski polotok. Pozneje so Rimljani prestolnico preselili na sever, dih jemajoča arhitektura in občutek svetosti pa sta obstala.”

“Petra je tako rekoč edino mesto, ki so ga ljudje leta 2007 uvrstili med 7 novih čudes sveta in hkrati ne leži v večji državi. Ljudem po vsem svetu Petra pomeni zelo veliko.”

Starodavno mesto Petra

foto: Julio Martinich

Povezave med astronomijo in arheologijo se kažejo tudi pri rimskem Panteonu, britanskem Stonehengu, na Velikonočnem otoku, tudi pri Majih …

Fenomene arheoastronomije že desetletja preučuje dr. Juan Antonio Belmonte Avilés, ki je na povabilo našega raziskovalca Majev in kolega arheoastronoma dr. Ivana Šprajca obiskal Slovenijo. Ugledni raziskovalec iz Španije posebej za prvo epizodo Frekvence X v novi sezoni tudi o domnevnih piramidah v Bosni in Hercegovini, o tem,  da izjemne najdbe potrebujejo izjemne dokaze in da človeštvo vse od zgodovine pa do danes išče odgovore v neskončnosti, ki jo ponuja pogled v nebo.  

“Psevdozgodovina in psevdoznanost enostavno pojasnita kompleksne fenomene in imata svoje vernike. Ampak znanstveniki moramo biti vedno pripravljeni na soočenje in predstaviti resnična dejstva.”


03.03.2022

Znanost potrebuje ženske

O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.


24.02.2022

Iskra Delta: tehnološka in znanstvena dediščina

Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?


03.02.2022

Ljubosumje na plodni svet, jeza, strah so normalni občutki neplodnih oseb

Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.


27.01.2022

Embriologi so detektivi za mikroskopom in varuške zarodkov v inkubatorjih

Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.


20.01.2022

Od fantazijskega sveta zunajtelesne oploditve do medicinske realnosti

Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.


13.01.2022

Nisi slabša ženska, mama, si le oseba, ki žal ni mogla zanositi po naravni poti

Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.


06.01.2022

Radiovedno leto 2021

Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.


30.12.2021

Znanstveno leto 2021

Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...


24.12.2021

Poišči čestitko!

... čaka te nekaj lepega!


15.12.2021

Dr. Miha Modic, slovenski znanstvenik v Londonu

Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.


09.12.2021

Teleskop, ki nam bo dal nov pogled v vesolje

O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.


02.12.2021

Zvoki: Delfine moti podvodni hrup

Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.


25.11.2021

Zvoki: Travme vojne, potresa in petard

Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?


18.11.2021

Zvoki: Hrup na gradbišču

Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?


11.11.2021

Zvoki: Slišne krajine mest

Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?


04.11.2021

Znanstvenica v vlogi javne uslužbenke

Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.


28.10.2021

V igričarski industriji je velika konkurenca in nižji zaslužki

Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.


21.10.2021

Morski bič in kraljestvo strupenih živali

Strupi so pogosto navdih za zdravila.


14.10.2021

Kaj pomenijo zvoki našega telesa?

Kaj pomenijo zvoki našega telesa?


07.10.2021

Zaznavanje dražljajev, podnebni modeli in ustvarjanje organskih molekul

V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.


Stran 7 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov