Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Trenutki, ko se sonce ujame med zidove starodavnega templja Karnak v Egiptu, še danes pričajo o izjemnosti kozmičnih pokrajin in sončnega kulta. Dr. Juan Antonio Belmonte Aviles preučuje fenomene arheoastronomije, pogled v nebo lahko namreč pojasni tudi največje zgodovinske skrivnosti. V prvi epizodi nove sezone Frekvence X tudi o Nabatejcih, čudežnem mestu Petra, rimskem Panteonu, domnevnih piramidah v Bosni in Hercegovini in o tem, da izjemnne najdbe potrebujejo še bolj izjemne dokaze.
Avtor: Luka Hvalc
Arheoastronom dr. Juan Antonio Belmonte Avilés o sončnem kultu v starem Egiptu, čudežnem mestu Petra, rimskem Panteonu, domnevnih piramidah v Bosni in Hercegovini ...
Trenutki, ko se sonce ujame med zidove templja Karnak v Egiptu, še danes pričajo o izjemnosti kozmičnih pokrajin, ki odsevajo egipčanski pogled na svet: od piramidnih besedil do vrhuncev sončnega kulta. Egipčani so ustanavljali mesta na zelo posebnih geografskih predelih, ki so ustrezali tako topografskim kot astronomskim kriterijem, kar je naredilo ta mesta še posebej sveta. Nekatera so postala prestolnice ali kako drugače pomembna.
“Vsekakor so zelo impresivne piramide v okolice Gize in Kaira, ampak zame je najbolj navdihujoč tempelj Karnak, ki leži v bližini današnjega Luksorja. Tempelj Karnak je bil 2 tisoč let neke vrste Vatikan za Egipčane. Postavljen je na zelo izbranem mestu, na katerem sta orientacija reke Nil in Sonce med zimskim sončnim obratom zelo povezana. To naredi Karnak zelo poseben.”
Starodavno mesto Petra, ki stoji v soteski današnje Jordanije, je zgrajeno za poravnavo s soncem. Petra je eden izmed najbolj posebnih krajev na svetu. Za njene prebivalce, Nabatejce, so bili zelo pomembni datumi obeh ekvinokcijev ter zimskega solsticija: “Nabatejci so Petro izbrali za prestolnico zaradi pokrajine in svetosti tega kraja. Poleg tega je stala v središču karavanskih poti, ki so prečkale arabski polotok. Pozneje so Rimljani prestolnico preselili na sever, dih jemajoča arhitektura in občutek svetosti pa sta obstala.”
“Petra je tako rekoč edino mesto, ki so ga ljudje leta 2007 uvrstili med 7 novih čudes sveta in hkrati ne leži v večji državi. Ljudem po vsem svetu Petra pomeni zelo veliko.”
Starodavno mesto Petra
foto: Julio Martinich
Povezave med astronomijo in arheologijo se kažejo tudi pri rimskem Panteonu, britanskem Stonehengu, na Velikonočnem otoku, tudi pri Majih …
Fenomene arheoastronomije že desetletja preučuje dr. Juan Antonio Belmonte Avilés, ki je na povabilo našega raziskovalca Majev in kolega arheoastronoma dr. Ivana Šprajca obiskal Slovenijo. Ugledni raziskovalec iz Španije posebej za prvo epizodo Frekvence X v novi sezoni tudi o domnevnih piramidah v Bosni in Hercegovini, o tem, da izjemne najdbe potrebujejo izjemne dokaze in da človeštvo vse od zgodovine pa do danes išče odgovore v neskončnosti, ki jo ponuja pogled v nebo.
“Psevdozgodovina in psevdoznanost enostavno pojasnita kompleksne fenomene in imata svoje vernike. Ampak znanstveniki moramo biti vedno pripravljeni na soočenje in predstaviti resnična dejstva.”
688 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Trenutki, ko se sonce ujame med zidove starodavnega templja Karnak v Egiptu, še danes pričajo o izjemnosti kozmičnih pokrajin in sončnega kulta. Dr. Juan Antonio Belmonte Aviles preučuje fenomene arheoastronomije, pogled v nebo lahko namreč pojasni tudi največje zgodovinske skrivnosti. V prvi epizodi nove sezone Frekvence X tudi o Nabatejcih, čudežnem mestu Petra, rimskem Panteonu, domnevnih piramidah v Bosni in Hercegovini in o tem, da izjemnne najdbe potrebujejo še bolj izjemne dokaze.
Avtor: Luka Hvalc
Arheoastronom dr. Juan Antonio Belmonte Avilés o sončnem kultu v starem Egiptu, čudežnem mestu Petra, rimskem Panteonu, domnevnih piramidah v Bosni in Hercegovini ...
Trenutki, ko se sonce ujame med zidove templja Karnak v Egiptu, še danes pričajo o izjemnosti kozmičnih pokrajin, ki odsevajo egipčanski pogled na svet: od piramidnih besedil do vrhuncev sončnega kulta. Egipčani so ustanavljali mesta na zelo posebnih geografskih predelih, ki so ustrezali tako topografskim kot astronomskim kriterijem, kar je naredilo ta mesta še posebej sveta. Nekatera so postala prestolnice ali kako drugače pomembna.
“Vsekakor so zelo impresivne piramide v okolice Gize in Kaira, ampak zame je najbolj navdihujoč tempelj Karnak, ki leži v bližini današnjega Luksorja. Tempelj Karnak je bil 2 tisoč let neke vrste Vatikan za Egipčane. Postavljen je na zelo izbranem mestu, na katerem sta orientacija reke Nil in Sonce med zimskim sončnim obratom zelo povezana. To naredi Karnak zelo poseben.”
Starodavno mesto Petra, ki stoji v soteski današnje Jordanije, je zgrajeno za poravnavo s soncem. Petra je eden izmed najbolj posebnih krajev na svetu. Za njene prebivalce, Nabatejce, so bili zelo pomembni datumi obeh ekvinokcijev ter zimskega solsticija: “Nabatejci so Petro izbrali za prestolnico zaradi pokrajine in svetosti tega kraja. Poleg tega je stala v središču karavanskih poti, ki so prečkale arabski polotok. Pozneje so Rimljani prestolnico preselili na sever, dih jemajoča arhitektura in občutek svetosti pa sta obstala.”
“Petra je tako rekoč edino mesto, ki so ga ljudje leta 2007 uvrstili med 7 novih čudes sveta in hkrati ne leži v večji državi. Ljudem po vsem svetu Petra pomeni zelo veliko.”
Starodavno mesto Petra
foto: Julio Martinich
Povezave med astronomijo in arheologijo se kažejo tudi pri rimskem Panteonu, britanskem Stonehengu, na Velikonočnem otoku, tudi pri Majih …
Fenomene arheoastronomije že desetletja preučuje dr. Juan Antonio Belmonte Avilés, ki je na povabilo našega raziskovalca Majev in kolega arheoastronoma dr. Ivana Šprajca obiskal Slovenijo. Ugledni raziskovalec iz Španije posebej za prvo epizodo Frekvence X v novi sezoni tudi o domnevnih piramidah v Bosni in Hercegovini, o tem, da izjemne najdbe potrebujejo izjemne dokaze in da človeštvo vse od zgodovine pa do danes išče odgovore v neskončnosti, ki jo ponuja pogled v nebo.
“Psevdozgodovina in psevdoznanost enostavno pojasnita kompleksne fenomene in imata svoje vernike. Ampak znanstveniki moramo biti vedno pripravljeni na soočenje in predstaviti resnična dejstva.”
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?
Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo
Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic. Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.
V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogat in biokemik dr. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne. V oddaji bomo prelistali tudi odmevno knjigo Davida Attenborougha Življenje na našem planetu – z njo in istoimenskim dokumentarcem je jeseni glasno opozoril, da se je svet znašel v na moč nezavidljivi situaciji in da bomo morali po boju s koronakrizo pokazati še več solidarnosti v soočanju s krizo, ki pesti okolje.
Misija Gaia Evropske vesoljske agencija z osupljivo natačnostjo meri velikost naše galaksije in vsega vesolja. Aktualni podatki kažejo na veliko razburkanost in nihanja v naši galaksiji, prof. dr. Tomaž Zwitter pravi, da dogajanje dobiva rokovski prizvok. Komentiramo objavo tretje različice kataloga astronomskih meritev misije Gaia, ki skupaj obsega kar 1,8 milijarde zvezd, njena natančnost pa je primerljiva z merjenjem debeline človeškega lasu čez Atlantik. Za projekt skrbi 500 znanstvenikov, pri obdelavi podatkov imajo pomembno vlogo tudi slovenski strokovnjaki.
Na potovanju po svetu cepiv se bomo v zadnji epizodi serije Cepiva in mi ustavili pri aktualni tekmi, kdo bo prvi priskrbel varno in dovolj učinkovito cepivo proti covidu-19. Evropska komisija je pogodbo o dobavi za zdaj podpisala s šestimi proizvajalci, po najbolj optimističnem scenariju pa naj bi cepiva na evropski trg prišla januarja. Do njih bodo najprej upravičene najranljivejše družbene skupine, o vsem povezanim s cepivom pa bo na voljo tudi namenska aplikacija. V oddaji spoznavamo tudi, kakšen je postopek produkcije cepiva v tovarni in kako cepivo pristojni regulatorni organi sploh registrirajo. Preverili smo tudi, kako bo z njegovo pravično globalno redistribucijo in zagotavljanjem ustreznega transporta, pomudili pa smo se tudi na borzah, kjer so dobre novice o aktualnem cepivu močno prevetrile negativno razpoloženje.
Potem ko smo v prvem delu miniserije 'Cepiva in mi' cepljenje spoznavali iz zgodovinske perspektive, se bomo v drugem delu spustili na raven molekularne biologije. Cepiva so v zadnjih desetletjih tako izpopolnili, da vse bolje posnemajo delovanje imunskega sistema. O tem pričajo nove vrste cepiv, do katerih se lahko dokopljemo bliskovito; včasih so za to potrebovali desetletja. Kako delujejo cepiva, iz časa so in kako jih dandanes lahko razvijejo tako hitro? Odgovore bomo iskali v novi Frekvenci X.
V tednu, ko so smo dobili prve oprijemljive rezultate o učinkovitosti kandidata za cepivo proti covidu-19, se na Valu 202 obširneje podajamo v svet cepiv. Človek zelo osnovne oblike cepljenja uporablja že več kot tisočletje, raketni pospešek pa je prinesel razvoj mikrobiologije. Cepljenje je v zadnjih 200 letih rešilo do milijardo in pol življenj, v zadnjih letih pa tehnologija razvoja cepiv dobiva še dodaten pospešek. Potem ko so včasih na cepivo čakali po več desetletij, so danes za to potrebni le meseci. O razvoju cepiv, odnosu človeka do cepljenja in o tem, kako cepiva pravzaprav nastanejo, bomo na Valu govorili v okviru posebne miniserije Frekvence X. Cepiva in mi – v vseh preostalih novembrskih četrtkih ob 12h.
Neveljaven email naslov