Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začenjamo miniserijo ob stoletnici ljubljanske univerze. Od že skoraj legendarnih začetkov je šlo skozi njene klopi več sto tisoč študentov, danes pa ji očitajo, da je napreden in liberalen veter, ki je sprva zavel po njej, zatohlo fevdalen, brez moči, da poraja nove sodobne miselne tokove. Kdo so bili izjemni posamezniki, vpeti v okovje te naše osrednje izobraževalne in raziskovalne ustanove, kaj si imajo čez stoleten prepad povedati njeni pionirji in sodobni nasledniki?
Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek.
Od legendarnih začetkov ljubljanske univerze je skozi njene klopi šlo več sto tisoč študentov, danes pa ji očitajo, da je napreden veter, ki je sprva zavel po njej, zatohlo fevdalen
Na Valu 202 začenjamo miniserijo ob stoletnici ljubljanske univerze. 3. decembra letos bo minilo natanko sto let, odkar smo Slovenci dobili našo največjo in osrednjo izobraževalno in znanstveno ustanovo, ki je vse od tedaj pomembno prispevala k vzgoji slovenskih izobražencev, bila je branik kulture, naroda …
“Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše alme matris … S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več.” Uvodno predavanje Frana Ramovša, 3. december 1919
Pred odprtjem ljubljanske univerze so slovenski študentje študirali na Dunaju, v Gradcu, Pragi … Samo na dunajski uiverzi je od njenih začetkov leta 1365 pa do leta 1918 študiralo približno 6000 študentov s slovenskega ozemlja, na rektorski položaj se je v tem času zavihtelo kar približno 40 rektorjev z našega ozemlja, je pojasnil Alojz Cindrič z Oddelka zasociologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.
“Celotno obdobje Avstro-Ogrske so bile pobude po ustanovitvi univerze zavrnjene. Na začetku stoletja je celjski poslanec Pommer rekel: ‘Čez sto let pa pridite spet!’ Ni bilo treba čakati sto let,” razlaga zgodovinar Božo Repe z ljubljanske Filozofske fakultete, ki je prepričan, da “če univerze ne bi dobili takrat, bi morali čakati na konec druge svetovne vojne”. To je bil čas velikih socialnih nemirov, pomanjkanja, lakote, težav z alkoholizmom, velikega pretresa in hkrati tudi čas upanja. “Grozen čas velikih morij, hkrati pa veliko upanje, da lahko storimo nekaj drugače,” dodaja zgodovinar Borut Brezar.
Borut Brezar je v oddaji predstavil zgodbo prof. Mihajla Rostoharja, slovenskega psihologa, rojenega v Bregah pri Krškem, ki je bil eden od glavnih ideologov ustanovitve univerze. “Rostohar je bil pobudnik prvega sestanka vseučiliške komisije po svetovni vojni. Takrat je pokazal izjemno sposobnost predvidevanja in organizacije. Je eden od tistih ljudi, ki so zagotovili, da se je univerza ustanovila takrat, ko se je.”
Vseučiliška komisija se je prvič sestala 5. decembra 1918, manj kot leto pozneje je univerza v Ljubljani že vpisala prve študente. V prvi semester se je vpisalo 694 študentov, tem so se v drugem semestru pridružili še študenti prava (predavatelji so bili namreč zadržani na pariški mirovni konferenci, zato je Pravna fakulteta začela zares delovati šele v drugem semestru). Število študentov se je povzpelo na 914, od tega je bilo 28 žensk. Študirali so na tedanjih filozofski, pravni, nepopolni medicinski, teološki in pravni fakulteti.
Decembra 1919 se je na Filozofsko fakulteto med drugim vpisal tudi Klement Jug. Filozof, Vebrov učenec, alpinist, ki je umrl mnogo premlad. “Študirat sem šel, da bi svoje življenje posvetil narodu. Ne zaradi tega, da bi se me spominjali še pozni rodovi, marveč zato, ker me je usoda vrgla med svet in ker nočem priti na smrtni postelji do črne zavesti, da sem živel zastonj.” V oddaji ga predstavi literarni teoretik dr. Tomo Virk z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Po mnenju Virka, Jug – “religiozen moralist” – ne bi bil navdušen nad sodobnimi študenti. “Ne bi imel prijaznih besed do današnjega odnosa do študija, saj da je v njem premalo idealizma, etične zavesti, potrebe, ki absolutno presega zgolj osebno korist. To bi bil njegov osnovni očitek današnjim študentom.”
Danes Univerzo v Ljubljani obiskuje skoraj 38.000 študentov, zaposluje pa več kot 6000 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov ter strokovnih in administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah. V tem študijskem letu se jih je v prvem prijavnem roku nanjo uspešno vpisalo 6947, v drugem pa 1805.
“Študent je še vedno produkt univerze, po drugi strani pa je produkt svoje lastne vzgoje in tudi ekonomije. S to se začne prvič srečevati med študijem,” je prepričan Amadej Kraljevič. Univerza je po njegovih besedah “ostanek fevdalne institucije, ki študente vzgaja v neko specifično disciplino”. Kot opaža, so študenti danes stisnjeni v kalup, “v katerem morajo poskrbeti za zaposlitev ob študiju, obstati pod pritiskom konkurence, ki konkurira za podobna delovna mesta,” s strani študentskih organizacij in predstavnikov univerze, zlasti profesorjev pa ob tem “dobivajo le puhlice in obljube”. Prav zato kot simptomatično za sodobni čas opaža sledeče:
“Zdaj se študentstvo seli izven univerze. Univerza pa ostaja.”
*Serijo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek. Brala sta Ivan Lotrič in Aleksander Golja, izbor glasbe Andrej Karoli. V oddaji so nastopili zgodovinar dr. Božo Repe in literarni zgodovinar dr. Tone Smolej, z njima se je pogovarjala Špela Šebenik, zgodovinar Borut Brezar, literarni teoretik dr. Tomo Virk, zgodovinar Alojz Cindrič, urednik univerzitetne redakcije na Radiu Študent Amadej Kraljevič ter študenta Jan Inkret in Žiga Kreča, s študenti na uradnem brucovanju se je pogovarjala Tina Šoln. Podkast Frekvenca X najdete v vseh podkast aplikacijah, v aplikaciji Podcasts na Applovih napravah pa nas lahko tudi ocenite in napišete komentar, česar smo zelo veseli, saj tako podkast doseže več ljudi.
Serija: Akademskih 100
Druga epizoda: Veter v jadrih upora
Tretja epizoda: Od Anke do Anje … in sto let vmes
Četrta epizoda: Avtonomija na preizkušnji
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Začenjamo miniserijo ob stoletnici ljubljanske univerze. Od že skoraj legendarnih začetkov je šlo skozi njene klopi več sto tisoč študentov, danes pa ji očitajo, da je napreden in liberalen veter, ki je sprva zavel po njej, zatohlo fevdalen, brez moči, da poraja nove sodobne miselne tokove. Kdo so bili izjemni posamezniki, vpeti v okovje te naše osrednje izobraževalne in raziskovalne ustanove, kaj si imajo čez stoleten prepad povedati njeni pionirji in sodobni nasledniki?
Oddajo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek.
Od legendarnih začetkov ljubljanske univerze je skozi njene klopi šlo več sto tisoč študentov, danes pa ji očitajo, da je napreden veter, ki je sprva zavel po njej, zatohlo fevdalen
Na Valu 202 začenjamo miniserijo ob stoletnici ljubljanske univerze. 3. decembra letos bo minilo natanko sto let, odkar smo Slovenci dobili našo največjo in osrednjo izobraževalno in znanstveno ustanovo, ki je vse od tedaj pomembno prispevala k vzgoji slovenskih izobražencev, bila je branik kulture, naroda …
“Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše alme matris … S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več.” Uvodno predavanje Frana Ramovša, 3. december 1919
Pred odprtjem ljubljanske univerze so slovenski študentje študirali na Dunaju, v Gradcu, Pragi … Samo na dunajski uiverzi je od njenih začetkov leta 1365 pa do leta 1918 študiralo približno 6000 študentov s slovenskega ozemlja, na rektorski položaj se je v tem času zavihtelo kar približno 40 rektorjev z našega ozemlja, je pojasnil Alojz Cindrič z Oddelka zasociologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.
“Celotno obdobje Avstro-Ogrske so bile pobude po ustanovitvi univerze zavrnjene. Na začetku stoletja je celjski poslanec Pommer rekel: ‘Čez sto let pa pridite spet!’ Ni bilo treba čakati sto let,” razlaga zgodovinar Božo Repe z ljubljanske Filozofske fakultete, ki je prepričan, da “če univerze ne bi dobili takrat, bi morali čakati na konec druge svetovne vojne”. To je bil čas velikih socialnih nemirov, pomanjkanja, lakote, težav z alkoholizmom, velikega pretresa in hkrati tudi čas upanja. “Grozen čas velikih morij, hkrati pa veliko upanje, da lahko storimo nekaj drugače,” dodaja zgodovinar Borut Brezar.
Borut Brezar je v oddaji predstavil zgodbo prof. Mihajla Rostoharja, slovenskega psihologa, rojenega v Bregah pri Krškem, ki je bil eden od glavnih ideologov ustanovitve univerze. “Rostohar je bil pobudnik prvega sestanka vseučiliške komisije po svetovni vojni. Takrat je pokazal izjemno sposobnost predvidevanja in organizacije. Je eden od tistih ljudi, ki so zagotovili, da se je univerza ustanovila takrat, ko se je.”
Vseučiliška komisija se je prvič sestala 5. decembra 1918, manj kot leto pozneje je univerza v Ljubljani že vpisala prve študente. V prvi semester se je vpisalo 694 študentov, tem so se v drugem semestru pridružili še študenti prava (predavatelji so bili namreč zadržani na pariški mirovni konferenci, zato je Pravna fakulteta začela zares delovati šele v drugem semestru). Število študentov se je povzpelo na 914, od tega je bilo 28 žensk. Študirali so na tedanjih filozofski, pravni, nepopolni medicinski, teološki in pravni fakulteti.
Decembra 1919 se je na Filozofsko fakulteto med drugim vpisal tudi Klement Jug. Filozof, Vebrov učenec, alpinist, ki je umrl mnogo premlad. “Študirat sem šel, da bi svoje življenje posvetil narodu. Ne zaradi tega, da bi se me spominjali še pozni rodovi, marveč zato, ker me je usoda vrgla med svet in ker nočem priti na smrtni postelji do črne zavesti, da sem živel zastonj.” V oddaji ga predstavi literarni teoretik dr. Tomo Virk z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Po mnenju Virka, Jug – “religiozen moralist” – ne bi bil navdušen nad sodobnimi študenti. “Ne bi imel prijaznih besed do današnjega odnosa do študija, saj da je v njem premalo idealizma, etične zavesti, potrebe, ki absolutno presega zgolj osebno korist. To bi bil njegov osnovni očitek današnjim študentom.”
Danes Univerzo v Ljubljani obiskuje skoraj 38.000 študentov, zaposluje pa več kot 6000 visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, asistentov ter strokovnih in administrativnih sodelavcev na 23 fakultetah in treh umetniških akademijah. V tem študijskem letu se jih je v prvem prijavnem roku nanjo uspešno vpisalo 6947, v drugem pa 1805.
“Študent je še vedno produkt univerze, po drugi strani pa je produkt svoje lastne vzgoje in tudi ekonomije. S to se začne prvič srečevati med študijem,” je prepričan Amadej Kraljevič. Univerza je po njegovih besedah “ostanek fevdalne institucije, ki študente vzgaja v neko specifično disciplino”. Kot opaža, so študenti danes stisnjeni v kalup, “v katerem morajo poskrbeti za zaposlitev ob študiju, obstati pod pritiskom konkurence, ki konkurira za podobna delovna mesta,” s strani študentskih organizacij in predstavnikov univerze, zlasti profesorjev pa ob tem “dobivajo le puhlice in obljube”. Prav zato kot simptomatično za sodobni čas opaža sledeče:
“Zdaj se študentstvo seli izven univerze. Univerza pa ostaja.”
*Serijo pripravljata Maja Ratej in Gašper Andrinek. Brala sta Ivan Lotrič in Aleksander Golja, izbor glasbe Andrej Karoli. V oddaji so nastopili zgodovinar dr. Božo Repe in literarni zgodovinar dr. Tone Smolej, z njima se je pogovarjala Špela Šebenik, zgodovinar Borut Brezar, literarni teoretik dr. Tomo Virk, zgodovinar Alojz Cindrič, urednik univerzitetne redakcije na Radiu Študent Amadej Kraljevič ter študenta Jan Inkret in Žiga Kreča, s študenti na uradnem brucovanju se je pogovarjala Tina Šoln. Podkast Frekvenca X najdete v vseh podkast aplikacijah, v aplikaciji Podcasts na Applovih napravah pa nas lahko tudi ocenite in napišete komentar, česar smo zelo veseli, saj tako podkast doseže več ljudi.
Serija: Akademskih 100
Druga epizoda: Veter v jadrih upora
Tretja epizoda: Od Anke do Anje … in sto let vmes
Četrta epizoda: Avtonomija na preizkušnji
Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic. Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.
V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogat in biokemik dr. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne. V oddaji bomo prelistali tudi odmevno knjigo Davida Attenborougha Življenje na našem planetu – z njo in istoimenskim dokumentarcem je jeseni glasno opozoril, da se je svet znašel v na moč nezavidljivi situaciji in da bomo morali po boju s koronakrizo pokazati še več solidarnosti v soočanju s krizo, ki pesti okolje.
Misija Gaia Evropske vesoljske agencija z osupljivo natačnostjo meri velikost naše galaksije in vsega vesolja. Aktualni podatki kažejo na veliko razburkanost in nihanja v naši galaksiji, prof. dr. Tomaž Zwitter pravi, da dogajanje dobiva rokovski prizvok. Komentiramo objavo tretje različice kataloga astronomskih meritev misije Gaia, ki skupaj obsega kar 1,8 milijarde zvezd, njena natančnost pa je primerljiva z merjenjem debeline človeškega lasu čez Atlantik. Za projekt skrbi 500 znanstvenikov, pri obdelavi podatkov imajo pomembno vlogo tudi slovenski strokovnjaki.
Na potovanju po svetu cepiv se bomo v zadnji epizodi serije Cepiva in mi ustavili pri aktualni tekmi, kdo bo prvi priskrbel varno in dovolj učinkovito cepivo proti covidu-19. Evropska komisija je pogodbo o dobavi za zdaj podpisala s šestimi proizvajalci, po najbolj optimističnem scenariju pa naj bi cepiva na evropski trg prišla januarja. Do njih bodo najprej upravičene najranljivejše družbene skupine, o vsem povezanim s cepivom pa bo na voljo tudi namenska aplikacija. V oddaji spoznavamo tudi, kakšen je postopek produkcije cepiva v tovarni in kako cepivo pristojni regulatorni organi sploh registrirajo. Preverili smo tudi, kako bo z njegovo pravično globalno redistribucijo in zagotavljanjem ustreznega transporta, pomudili pa smo se tudi na borzah, kjer so dobre novice o aktualnem cepivu močno prevetrile negativno razpoloženje.
Potem ko smo v prvem delu miniserije 'Cepiva in mi' cepljenje spoznavali iz zgodovinske perspektive, se bomo v drugem delu spustili na raven molekularne biologije. Cepiva so v zadnjih desetletjih tako izpopolnili, da vse bolje posnemajo delovanje imunskega sistema. O tem pričajo nove vrste cepiv, do katerih se lahko dokopljemo bliskovito; včasih so za to potrebovali desetletja. Kako delujejo cepiva, iz časa so in kako jih dandanes lahko razvijejo tako hitro? Odgovore bomo iskali v novi Frekvenci X.
V tednu, ko so smo dobili prve oprijemljive rezultate o učinkovitosti kandidata za cepivo proti covidu-19, se na Valu 202 obširneje podajamo v svet cepiv. Človek zelo osnovne oblike cepljenja uporablja že več kot tisočletje, raketni pospešek pa je prinesel razvoj mikrobiologije. Cepljenje je v zadnjih 200 letih rešilo do milijardo in pol življenj, v zadnjih letih pa tehnologija razvoja cepiv dobiva še dodaten pospešek. Potem ko so včasih na cepivo čakali po več desetletij, so danes za to potrebni le meseci. O razvoju cepiv, odnosu človeka do cepljenja in o tem, kako cepiva pravzaprav nastanejo, bomo na Valu govorili v okviru posebne miniserije Frekvence X. Cepiva in mi – v vseh preostalih novembrskih četrtkih ob 12h.
Dragi Homo sapiensi! Potem ko zalijete svoje Ficuse rubiginose in Monstere deliciose, si s skupaj s svojima Canisom familiarisom pri nogah in s Felisom catusom v naročju privoščite novo Frekvenco X. Ta se razgleduje po svetu znanstvene nomenklature živih bitij; in čeprav je ta izključno znanstven, je velikokrat zelo čudežen.
Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR.
Ko se vprašamo: Kje smo in kam gremo?, je pri večini najpogostejša rešitev - gumb za lokacijo na pametnem telefonu. Na globalne navigacijske satelitske sisteme se pogosto popolnoma zanašamo, da nas bodo pripeljali do prave lokacije na centimeter natančno. Hkrati ti sistemi delujejo v ozadju mnogih tehnologij, mnoge raziskave v znanosti pa bi bile brez njih popolnoma nemogoče. V Frekvenci X razmišljamo o tem, kakšna tehnologija poganja sisteme, ki jim brez razmisleka pustimo, da nas vsakodnevno vodijo po svetu, kako je v osnovi vojaška tehnologija dobila tako širok nabor civilnih rab in kakšno znanje o navadah živali in delovanju ekosistemov smo pridobili z njihovo pomočjo. Spoznamo tudi, kako so globalni satelitski navigacijski sistemi popisali izjemno živalsko avanturo z volkom v glavni vlogi. Gosta: dr. Oskar Sterle, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo dr. Hubert Potočnik, Katedra za ekologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani
V času, ko bi se morali predvsem bolj in bolje poslušati, znanstveno uho Vala 202 usmerjamo k posluhu. V Frekvenci X bomo danes raziskovali razvoj posluha pri ljudeh in značilnosti absolutnega posluha. Le eden na 10 000 ima absolutni posluh, mi smo našli kar štiri.
Nobelove nagrade s področja naravoslovja odkriteljem črnih lukenj, pionirjem najuspešnejšega protivirusnega zdravljenja v zgodovini in izumiteljicama genetskih škarij. V tednu Nobelovih nagrad ob pomoči slovenskih strokovnjakov analiziramo letošnje dobitnike s področja medicine, fizike in kemije. Sodelujejo prof. dr. Mojca Matičič, prof. dr. Andreja Gomboc in prof. dr. Romana Jerala.
Nekateri pravijo, da so verjetno najbolj zapletena stvaritev človeštva. Na nekaj kvadratnih centimetrih skrivajo več deset milijard tranzistorjev, ki jih lahko vidimo le pod elektronskim mikroskopom. Tiktakajo s frekvencami, večjimi od štirih gigahercev, torej v sekundi izvedejo štiri milijarde ciklov. Toda po drugi strani imajo čipi sila preprost izvor. Svojo pot začnejo kot pesek.
Bila so 60. leta prejšnjega stoletja, ko je ena redkih kirurginj v mariborski bolnišnici zanetila svetovno revolucijo na področju opeklinske kirurgije. V težnji, da svojim pacientom kar se da pomaga, je iznašla povsem novo metodo zdravljenja globokih opeklinskih ran, ki jo je v zgolj nekaj letih kljub nejeveri nekaterih prevzel ves svet. Hipoma so jo povzeli tako rekoč vsi učbeniki, iz katerih so svoje znanje črpale prihodnje generacije opeklinskih kirurgov, sama pa se je zavihtela na lestvico 25 najvplivnejših zdravnikov 20. stoletja in 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov. A vendarle jo v Sloveniji poznajo le redki.
Ukvarjamo se z vprašanjem, ki mnoge straši, vsekakor pa buri domišljijo: Kakšen bo konec vesolja? Bo vesolje samo sebe raztrgalo na kosce v spektakularni apokalipsi ali se bo morda zaradi neskončnega raztezanja počasi izpraznilo in potemnelo? Dr. Katie Mack je kozmologinja, ki se s temi vprašanji ukvarja vsakodnevno, odgovore nanje pa zna ubesediti na spreten, iskriv in včasih celo šaljiv način. O velikem “koncu vseh koncev” ter o podatkih, ki nam omogočajo njegovo napovedovanje, v Frekvenci X govorimo z avtorico knjige Konec vsega (v jeziku astrofizike), ki je hkrati ena najbolj priljubljenih svetovnih razlagalk znanosti na družbenih omrežjih, in dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. V drugem delu podkasta pa osvetlimo še sveže odkritje fosfina na Veneri, ki bi se morda lahko izkazalo za prelomno, zaenkrat pa odpira mnogo novih vprašanj.
Mineva 200 dni, odkar je novi koronavirus dobil svoje uradno ime, z njim pa smo tedaj poimenovali tudi bolezen, ki jo povzroča. Z virusom Sars-CoV-2 se je doslej okužilo več kot 28 milijonov ljudi po svetu, zaradi posledic bolezni covid-19 pa je umrlo že več 900 000 obolelih. Kaj vse so strokovnjaki v tem času že razvozlali o virusu in zakaj je še vedno veliko vprašanj zlasti v zvezi z dolgotrajnim okrevanjem pri številnih bolnikih, raziskujemo ta četrtekna Valu 202 v oddaji Frekvenca X. Pogledali pa bomo tudi na južno poloblo, kjer ravnokar končujejo zimsko sezono prehladnih obolenj. Presenetljivo: Avstralija in Nova Zelandija prvič po dolgem času skoraj ne poročata o primerih gripe.
Skupaj z našima satelitoma je izstreljena tudi nova sezona Frekvence X. Kakšne naloge danes v orbiti opravljajo sateliti, zakaj so čedalje manjši, kdo ima dostop do informacij, ki jih pošiljajo na Zemljo in zakaj nihče od njih ne pomete smeti pred svojim kozmičnim pragom? Prvo epizodo nove sezone je pripravil Maj Valerij.
Republika Slovenija vstopa v 30. leto svojega obstoja. Ob tem želimo premotriti tudi položaj znanosti v njej. V premislek o zrelosti države moramo vključiti tudi položaj znanosti v njej, saj je znanost pomemben indikator razmer v državi. Zakaj je znanost pomembna za razvoj in obstoj države? Se naša država zaveda svoje odgovornosti do znanosti? V čem se to najbolj odraža? Znanost ne igra pomembne vloge le pri spoprijemanju s posledicami epidemij in drugih zdravstvenih problemov, tu so tudi podnebne spremembe, problematika varnosti našega okolja (zraka,vode, tal), problematika terorizma, vse večje vloge umetne inteligence, moči človeka, da usmerja svoj genetski ustroj … Vse te grožnje lahko vržejo družbo s tečajev. Na katerih tovrstnih področjih je bila slovenska znanost v preteklih treh desetletjih najbolj glasna, na kaj je družbo najbolj opozarjala? So se slovenski znanstveniki v preteklih 30 letih pri nas dovolj javno angažirali? Sogovornika: dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU in dr. Matjaž Kuntner, direktor Nacionalnega inštituta za biologijo Avtorja: Maja Ratej in Luka Hvalc
Globalni satelitski projekti ali napredna povezovalna zakonodaja? V Frekvenci X se sprašujemo, kako bi lahko do interneta dostopali vsi in kakšne koristi bi to prineslo našim družbam
V odrasli dobi živijo največ teden, dva, sicer pa največ časa svojega življenja preživijo v stanju ličinke. Kresničke so tiste vrste živali, ki nas v trenutku, ko jih omenimo, popeljejo v čas toplih poletnih večerov. Spominjamo se morda svojega brezskrbnega otroštva in čudenja, ko so nas prav graciozno obletavale. Kresničke spodbujajo našo domišljijo, ob njih si postavljamo vprašanja o samem delovanju narave, med drugim pa so tudi navdih za umetnost in seveda znanstvenike, ki se v svojih raziskavah lotevajo vprašanj o tem, zakaj pravzaprav svetijo, kako jih v sodobnem času ogrožajo svetlobna onesnaženost in onesnaženost okolja, industrializacija in podnebne spremembe ter zakaj so za številne kresničke - ki so mimogrede hrošči - neizčrpen vir navdiha? Sogovornika sta dr. Marc Branham, entomolog z Univerze na Floridi, ki je svojo raziskovalno pot posvetil kresničkam, in biolog dr. Raphael DeCock z Univerze v Antwerpu.
Mesta prihodnosti se vračajo! Kaj vse se je v zadnjih treh mesecih zgodilo mestom, ki so bila med pandemijo središčne točke prenašanja okužb in hkrati prizorišča nekaterih najbolj dramatičnih prizorov, ki se bodo zapisali v kolektivno zavest človeštva? Z domačimi in tujimi strokovnjaki razmišljamo o tem, kako je izkušnja epidemije spremenila naše dojemanje javnih prostorov in infrastrukture, kako bomo preoblikovali prometne navade, kaj bo za mesta pomenil zaton turizma in kakšen bo nov odnos med mesti in podeželjem. Avtorja: Jan Grilc in dr. Dan Podjed (ZRC SAZU) Gosti: Steven Pedigo (Univerza Lyndona Johnsona, Teksas); Nicola Ussardi (Assemblea Sociale per la Casa, Benetke); dr. Maja Simoneti (Inštitut IPoP)
Neveljaven email naslov