Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Konec vesolja

17.09.2020

Ukvarjamo se z vprašanjem, ki mnoge straši, vsekakor pa buri domišljijo: Kakšen bo konec vesolja? Bo vesolje samo sebe raztrgalo na kosce v spektakularni apokalipsi ali se bo morda zaradi neskončnega raztezanja počasi izpraznilo in potemnelo? Dr. Katie Mack je kozmologinja, ki se s temi vprašanji ukvarja vsakodnevno, odgovore nanje pa zna ubesediti na spreten, iskriv in včasih celo šaljiv način. O velikem “koncu vseh koncev” ter o podatkih, ki nam omogočajo njegovo napovedovanje, v Frekvenci X govorimo z avtorico knjige Konec vsega (v jeziku astrofizike), ki je hkrati ena najbolj priljubljenih svetovnih razlagalk znanosti na družbenih omrežjih, in dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. V drugem delu podkasta pa osvetlimo še sveže odkritje fosfina na Veneri, ki bi se morda lahko izkazalo za prelomno, zaenkrat pa odpira mnogo novih vprašanj.

Pogovor s priljubljeno ameriško kozmologinjo dr. Katie Mack o možnih scenarijih za konec vesolja

V tokratni Frekvenci X govorimo o možnih koncih vesolja in o tem, kako prebojna znanstvena dognanja o apokalipsi, ki se ji ne moremo izogniti, preobraziti v tudi laikom razumljivo in privlačno knjižno obliko. Ukvarjamo se z vprašanjem, ki številne straši, vsekakor pa buri domišljijo: Kakšen bo konec vesolja? Bo vesolje samo sebe raztrgalo na kosce v spektakularni apokalipsi ali se bo morda zaradi neskončnega raztezanja počasi izpraznilo in potemnelo?

Dr. Katie Mack je kozmologinja, ki se s temi vprašanji ukvarja vsakodnevno, odgovore nanje pa zna ubesediti na spreten, iskriv in včasih celo šaljiv način. O velikem "koncu vseh koncev" ter o podatkih, ki nam omogočajo njegovo napovedovanje, v Frekvenci X govorimo z avtorico knjige Konec vsega (v jeziku astrofizike), ki je hkrati ena najpriljubljenejših svetovnih razlagalk znanosti na družbenih omrežjih, in dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.

"Kot Katie v svoji knjigi jasno pove, so možna presenečenja. Lahko se zgodi marsikaj, česar ta hip nihče ne pričakuje. Po drugi strani pa je razpravljanje o koncu vesolja lahko tudi nehvaležno." – dr. Tomaž Zwitter

Kje se začne konec?

Knjiga Konec vsega se začne s koncem sveta. Zanimivo, da se začne na koncu, a vendar to ni konec vseh koncev. Zanimivo je tudi to, da scenarij konca sveta že poznamo seveda ob predpostavki, da nas ne preseneti kakšen nepričakovan dogodek.

"Če predvidimo, da se ne bo zgodilo kaj nepričakovanega, se bo naš svet končal, ko ga bo uničilo Sonce. To se bo zgodilo tako: Sonce bo postajalo vse svetlejše skozi prihodnjih nekaj milijard let in bo tako svetlo, da na površju Zemlje ne bo več tekoče vode. Oceani bodo izpareli, v prihodnjih nekaj milijardah let pa se bo Sonce razširilo, posrkalo Merkur in Venero, nato pa še Zemljo, ki bo zoglenela in bo uničena. V daljni prihodnosti bo torej padla v Sonce. Torej na kakršen koli način že, Sonce bo uničilo Zemljo."dr. Katie Mack 

A konec sveta oziroma našega planeta ni tisto, kar zanima kozmologinjo Katie Mack. Kaj vse pa sploh zajema kozmologija?

"Kozmologija je veda o vesolju kot celoti; tudi o časovni komponenti, o njegovem začetku, sedanjem stanju in o morebitnih možnostih konca. Prepleta se z astrofiziko, saj temelji na podatkih, opazovanjih in meritvah."dr. Tomaž Zwitter

Kozmologija se torej ukvarja z vesoljem kot celoto, a uvod knjige hitro opravi z vso do zdaj znano zgodovino o vesolju. Knjiga razodene tudi odgovore na vprašanja o tem, kaj sploh sledi temu in kaj se bo zgodilo na koncu zgodbe. Smrt planeta ali celo zvezde bi načeloma lahko preživeli. Po milijardah let bi človeštvo lahko še vedno obstajalo, morda v neki neprepoznavni obliki, se podajalo nekam v oddaljene konce vesolja, našlo nove domove in gradilo nove civilizacije. Smrt vesolja pa je dokončna. Kaj to pomeni za nas, za vse, če se bo sčasoma vse končalo?

"Spomnim se trenutka, ko mi je profesor kozmologije prvič omenil, da se lahko hitre spremembe v vesolju zgodijo v vsakem trenutku in da se to lahko zgodi, ker v prvi vrsti ne razumemo, kaj se je zgodilo na začetku. Zato ne moremo reči, da se ne bo kaj dramatičnega zgodilo tudi zdaj ali v oddaljeni prihodnosti. To je vzbudilo mojo pozornost za to vprašanje in ko sem se učila o kozmologiji, sem spoznala, da evolucija neizogibno vodi do nekakšnega konca. Vesolje je imelo začetek, skozi čas se spreminja in posledično bo imelo tudi konec. Obstaja nekaj različnih načinov, kako bi se to lahko zgodilo, a vsi se končajo z uničenjem tega, kar danes poznamo kot vesolje." – dr. Katie Mack

Se konec vesolja sploh konča?

V svoji knjigi dr. Katie Mack raziskuje pet različnih možnih koncev vesolja, ki se med seboj močno razlikujejo. Različni scenariji predvidevajo različne apokalipse, ki jih povzročajo različni fizikalni procesi, vendar imajo vsi nekaj skupnega: konec bo prišel. Avtorica v knjigi piše, da pri vsem prebiranju ta hip dosegljive kozmološke literature še ni našla resnega predloga, da bi vesolje za vedno lahko ostalo nespremenjeno. Nič v trenutni človeški zakladnici znanja torej ne kaže na to, da bi lahko vesolje večno obstajalo v nespremenjeni obliki. Kar nas pripelje do izhodiščnega vprašanja – kako se bo naše vesolje končalo?

"V knjigi razmišljam o petih mogočih koncih vesolja, to je tistih petih, ki jih znanstvena literatura najpogosteje omenja. Prva dva sta povezana s tem, ali se bo širjenje vesolja nadaljevalo za vedno. Zdaj vemo, da se širi, galaksije se oddaljujejo druga od druge, vse več je praznega prostora. Dolgo je bilo nejasno, ali se bo to raztezanje nadaljevalo za vedno ali se bo ustavilo in obrnilo. Če bi se proces obrnil, bi pripeljal do tako imenovanega velikega stiska, ko bi vse vesolje prišlo nazaj skupaj in trčilo ter se sesedlo v vse manjši prostor. Bolj verjetno pa je, da se bo raztezalo za vedno, postajalo vse večje, bolj razpršeno in hladnejše, zvezde bodo izgorele in vse bo utonilo v temo. To imenujemo hladna smrt. Ta možnost se zdi najverjetnejša." – dr. Katie Mack

O posledicah raziskovanja vesolja

Obstajajo še trije scenariji: veliki raztrg, razpad vakuuma in teorija nihajočih kozmologij. Vse vedenje in gore podatkov pa ne služijo samo postavljanju znanstvenih hipotez in teorij – posledice novih spoznanj o vesolju so nam na dosegu roke vsak dan. Vsakomur izmed nas. Dr. Katie Mack v knjigi piše, da lahko takšno vrsto dela opravičimo na več načinov.

"Temeljno raziskovanje ne proizvaja neposredno uporabnih rezultatov, ne gre torej za raziskovanje, ki bi nam dalo nove tehnologije, zaradi katerih bi avtomobili postali hitrejši. Naše raziskovanje samo po sebi ni aplikativno. Eden izmed razlogov zanj je, da iz izkušenj vemo, da temeljne raziskave v fiziki pozneje vodijo do novih tehnologij, boljšega razumevanja in da lahko izboljša naša življenja na različne načine." 

"Velikokrat sem bila prežeta z mislimi na velike uničevalne sile in z dejstvom, da bo vse, za kar mi je mar v vesolju, nekega dne uničeno. To je težko sprejeti. Zame je bil to zanimiv proces, med katerim sem se skušala sprijazniti s koncem vesolja, saj nisem človek, ki bi dobro prenašala koncept smrti ali to, da bom nekega dne prenehala obstajati. To so zame težke misli."

Spremenjen pogled na človeški obstoj

"Ne moremo pričakovati, da bo nekaj na koncu osmislilo naš obstoj. Sprejeti moramo, da smo lahko srečni, da imamo možnost preživeti čas v vesolju in naših življenjih ter iz tega potegniti kar največ. Poiskati moramo poti do pomena v svetu in našem obstoju, ne moremo se zanašati na to, da bo nekaj drugega osmislilo naš obstoj," kozmologinja v knjigi osebne posledice raziskovanja konca vesolja prenese v širši družbeni koncept.

"Ne vemo še, ali se bo vesolje končalo v ognju, ledu ali nečem popolnoma nezemeljskem.  Kar vemo, je, da je to ogromen, čudovit, resnično izjemen prostor in da je vredno namenjati naš čas in dodaten trud za njegovo raziskovanje. Dokler še imamo to možnost." dr. Katie Mack

"Zvedavost je tisto, kar nas vodi naprej in meni se zdi zelo izpolnjujoče, da lahko človek o takih stvareh sploh razmišlja, seveda s pomočjo znanosti." – dr. Tomaž Zwitter

*Oddaji dodajamo še razmislek o svežem odkritju fosfina na Veneri.

 


Frekvenca X

694 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Konec vesolja

17.09.2020

Ukvarjamo se z vprašanjem, ki mnoge straši, vsekakor pa buri domišljijo: Kakšen bo konec vesolja? Bo vesolje samo sebe raztrgalo na kosce v spektakularni apokalipsi ali se bo morda zaradi neskončnega raztezanja počasi izpraznilo in potemnelo? Dr. Katie Mack je kozmologinja, ki se s temi vprašanji ukvarja vsakodnevno, odgovore nanje pa zna ubesediti na spreten, iskriv in včasih celo šaljiv način. O velikem “koncu vseh koncev” ter o podatkih, ki nam omogočajo njegovo napovedovanje, v Frekvenci X govorimo z avtorico knjige Konec vsega (v jeziku astrofizike), ki je hkrati ena najbolj priljubljenih svetovnih razlagalk znanosti na družbenih omrežjih, in dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. V drugem delu podkasta pa osvetlimo še sveže odkritje fosfina na Veneri, ki bi se morda lahko izkazalo za prelomno, zaenkrat pa odpira mnogo novih vprašanj.

Pogovor s priljubljeno ameriško kozmologinjo dr. Katie Mack o možnih scenarijih za konec vesolja

V tokratni Frekvenci X govorimo o možnih koncih vesolja in o tem, kako prebojna znanstvena dognanja o apokalipsi, ki se ji ne moremo izogniti, preobraziti v tudi laikom razumljivo in privlačno knjižno obliko. Ukvarjamo se z vprašanjem, ki številne straši, vsekakor pa buri domišljijo: Kakšen bo konec vesolja? Bo vesolje samo sebe raztrgalo na kosce v spektakularni apokalipsi ali se bo morda zaradi neskončnega raztezanja počasi izpraznilo in potemnelo?

Dr. Katie Mack je kozmologinja, ki se s temi vprašanji ukvarja vsakodnevno, odgovore nanje pa zna ubesediti na spreten, iskriv in včasih celo šaljiv način. O velikem "koncu vseh koncev" ter o podatkih, ki nam omogočajo njegovo napovedovanje, v Frekvenci X govorimo z avtorico knjige Konec vsega (v jeziku astrofizike), ki je hkrati ena najpriljubljenejših svetovnih razlagalk znanosti na družbenih omrežjih, in dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.

"Kot Katie v svoji knjigi jasno pove, so možna presenečenja. Lahko se zgodi marsikaj, česar ta hip nihče ne pričakuje. Po drugi strani pa je razpravljanje o koncu vesolja lahko tudi nehvaležno." – dr. Tomaž Zwitter

Kje se začne konec?

Knjiga Konec vsega se začne s koncem sveta. Zanimivo, da se začne na koncu, a vendar to ni konec vseh koncev. Zanimivo je tudi to, da scenarij konca sveta že poznamo seveda ob predpostavki, da nas ne preseneti kakšen nepričakovan dogodek.

"Če predvidimo, da se ne bo zgodilo kaj nepričakovanega, se bo naš svet končal, ko ga bo uničilo Sonce. To se bo zgodilo tako: Sonce bo postajalo vse svetlejše skozi prihodnjih nekaj milijard let in bo tako svetlo, da na površju Zemlje ne bo več tekoče vode. Oceani bodo izpareli, v prihodnjih nekaj milijardah let pa se bo Sonce razširilo, posrkalo Merkur in Venero, nato pa še Zemljo, ki bo zoglenela in bo uničena. V daljni prihodnosti bo torej padla v Sonce. Torej na kakršen koli način že, Sonce bo uničilo Zemljo."dr. Katie Mack 

A konec sveta oziroma našega planeta ni tisto, kar zanima kozmologinjo Katie Mack. Kaj vse pa sploh zajema kozmologija?

"Kozmologija je veda o vesolju kot celoti; tudi o časovni komponenti, o njegovem začetku, sedanjem stanju in o morebitnih možnostih konca. Prepleta se z astrofiziko, saj temelji na podatkih, opazovanjih in meritvah."dr. Tomaž Zwitter

Kozmologija se torej ukvarja z vesoljem kot celoto, a uvod knjige hitro opravi z vso do zdaj znano zgodovino o vesolju. Knjiga razodene tudi odgovore na vprašanja o tem, kaj sploh sledi temu in kaj se bo zgodilo na koncu zgodbe. Smrt planeta ali celo zvezde bi načeloma lahko preživeli. Po milijardah let bi človeštvo lahko še vedno obstajalo, morda v neki neprepoznavni obliki, se podajalo nekam v oddaljene konce vesolja, našlo nove domove in gradilo nove civilizacije. Smrt vesolja pa je dokončna. Kaj to pomeni za nas, za vse, če se bo sčasoma vse končalo?

"Spomnim se trenutka, ko mi je profesor kozmologije prvič omenil, da se lahko hitre spremembe v vesolju zgodijo v vsakem trenutku in da se to lahko zgodi, ker v prvi vrsti ne razumemo, kaj se je zgodilo na začetku. Zato ne moremo reči, da se ne bo kaj dramatičnega zgodilo tudi zdaj ali v oddaljeni prihodnosti. To je vzbudilo mojo pozornost za to vprašanje in ko sem se učila o kozmologiji, sem spoznala, da evolucija neizogibno vodi do nekakšnega konca. Vesolje je imelo začetek, skozi čas se spreminja in posledično bo imelo tudi konec. Obstaja nekaj različnih načinov, kako bi se to lahko zgodilo, a vsi se končajo z uničenjem tega, kar danes poznamo kot vesolje." – dr. Katie Mack

Se konec vesolja sploh konča?

V svoji knjigi dr. Katie Mack raziskuje pet različnih možnih koncev vesolja, ki se med seboj močno razlikujejo. Različni scenariji predvidevajo različne apokalipse, ki jih povzročajo različni fizikalni procesi, vendar imajo vsi nekaj skupnega: konec bo prišel. Avtorica v knjigi piše, da pri vsem prebiranju ta hip dosegljive kozmološke literature še ni našla resnega predloga, da bi vesolje za vedno lahko ostalo nespremenjeno. Nič v trenutni človeški zakladnici znanja torej ne kaže na to, da bi lahko vesolje večno obstajalo v nespremenjeni obliki. Kar nas pripelje do izhodiščnega vprašanja – kako se bo naše vesolje končalo?

"V knjigi razmišljam o petih mogočih koncih vesolja, to je tistih petih, ki jih znanstvena literatura najpogosteje omenja. Prva dva sta povezana s tem, ali se bo širjenje vesolja nadaljevalo za vedno. Zdaj vemo, da se širi, galaksije se oddaljujejo druga od druge, vse več je praznega prostora. Dolgo je bilo nejasno, ali se bo to raztezanje nadaljevalo za vedno ali se bo ustavilo in obrnilo. Če bi se proces obrnil, bi pripeljal do tako imenovanega velikega stiska, ko bi vse vesolje prišlo nazaj skupaj in trčilo ter se sesedlo v vse manjši prostor. Bolj verjetno pa je, da se bo raztezalo za vedno, postajalo vse večje, bolj razpršeno in hladnejše, zvezde bodo izgorele in vse bo utonilo v temo. To imenujemo hladna smrt. Ta možnost se zdi najverjetnejša." – dr. Katie Mack

O posledicah raziskovanja vesolja

Obstajajo še trije scenariji: veliki raztrg, razpad vakuuma in teorija nihajočih kozmologij. Vse vedenje in gore podatkov pa ne služijo samo postavljanju znanstvenih hipotez in teorij – posledice novih spoznanj o vesolju so nam na dosegu roke vsak dan. Vsakomur izmed nas. Dr. Katie Mack v knjigi piše, da lahko takšno vrsto dela opravičimo na več načinov.

"Temeljno raziskovanje ne proizvaja neposredno uporabnih rezultatov, ne gre torej za raziskovanje, ki bi nam dalo nove tehnologije, zaradi katerih bi avtomobili postali hitrejši. Naše raziskovanje samo po sebi ni aplikativno. Eden izmed razlogov zanj je, da iz izkušenj vemo, da temeljne raziskave v fiziki pozneje vodijo do novih tehnologij, boljšega razumevanja in da lahko izboljša naša življenja na različne načine." 

"Velikokrat sem bila prežeta z mislimi na velike uničevalne sile in z dejstvom, da bo vse, za kar mi je mar v vesolju, nekega dne uničeno. To je težko sprejeti. Zame je bil to zanimiv proces, med katerim sem se skušala sprijazniti s koncem vesolja, saj nisem človek, ki bi dobro prenašala koncept smrti ali to, da bom nekega dne prenehala obstajati. To so zame težke misli."

Spremenjen pogled na človeški obstoj

"Ne moremo pričakovati, da bo nekaj na koncu osmislilo naš obstoj. Sprejeti moramo, da smo lahko srečni, da imamo možnost preživeti čas v vesolju in naših življenjih ter iz tega potegniti kar največ. Poiskati moramo poti do pomena v svetu in našem obstoju, ne moremo se zanašati na to, da bo nekaj drugega osmislilo naš obstoj," kozmologinja v knjigi osebne posledice raziskovanja konca vesolja prenese v širši družbeni koncept.

"Ne vemo še, ali se bo vesolje končalo v ognju, ledu ali nečem popolnoma nezemeljskem.  Kar vemo, je, da je to ogromen, čudovit, resnično izjemen prostor in da je vredno namenjati naš čas in dodaten trud za njegovo raziskovanje. Dokler še imamo to možnost." dr. Katie Mack

"Zvedavost je tisto, kar nas vodi naprej in meni se zdi zelo izpolnjujoče, da lahko človek o takih stvareh sploh razmišlja, seveda s pomočjo znanosti." – dr. Tomaž Zwitter

*Oddaji dodajamo še razmislek o svežem odkritju fosfina na Veneri.

 


30.05.2024

Mentor leta dr. Roman Kuhar in pregled znanosti v maju

Konec maja je čas za pregled znanstvenih vrhov meseca, ogromno se je dogajalo, predvsem v domačem znanstvenem okolju. Mladi osnovnošolci s I. osnovne šole v Celju so zmagali na tekmovanju FIRST® LEGO® League na Norveškem. Ta mesec smo tudi pri nas opazovali severni sij. V UKC Ljubljana so objavili pomembno študijo o zdravljenju bolnikov s tveganjem za motnje srčnega ritma. Dobili smo komunikatorko znanosti, to je postala upokojena profesorica botanike in biologinje celice na Univerzi v Ljubljani dr. Marina Dermastia. Razglasili pa so tudi mentorja leta, ki je gost naše znanstvene oddaje.


23.05.2024

Meteoriti: Skrivnostna brezplačna dostava iz vesolja

V soboto, 18. maja zvečer, so na nebu nad Portugalsko in Španijo opazili svetlo kroglo. Dogodek je posnela Evropska vesoljska agencija s svojimi kamerami v Cáceresu v Španiji. Potrdili so, da je šlo za kos kometa, ki je verjetno zgorel nad Atlantikom na višini okoli 60 kilometrov. Še vedno pa preučujejo njegovo velikost in pot, da bi ocenili ali obstaja možnost, da je kakšen del dosegel površje Zemlje in postal meteorit. Košček vesolja, ki pristane na Zemljinem površju, ki ga hudomušno lahko opišemo kot najcenejšo dostavo iz vesolja, s seboj med drugim prinašajo kopico informacij o zgodnjem nastajanju osončja. Podajamo se na vesoljsko detektivko magnetnih ostankov vesolja z izjemno gostoto, občudujemo zbirko meteoritov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Zakaj največ meteoritov najdejo na Antarktiki? Kako se lahko iskanja meteoritov lotite s pometanjem? Za tiste, ki vas je ob poslušanju morda prijela iskalna mrzlica, pa še ena spodbudna informacija: v primeru, da najdete meteorit, ga lahko, če zagotovite ustrezne pogoje za hrambo, obdržite.


16.05.2024

Učinkoviti altruizem med racionalnostjo in čustvi

Kako lahko naredim kar največ dobrega? Naj premišljeno doniram samo skrbno izbranim humanitarnim organizacijam ali naj se raje odločam čustveno in pomagam po trenutni inerciji? Pod drobnogled smo vzeli koncept učinkovitega altruizma, ki skuša pomagati na podlagi merljivih dokazov, hkrati pa je deležen tudi številnih kritik. Razpravljamo o različnih konceptih altruizma in dobrodelnosti, vlogi posameznika, države in korporacij.


09.05.2024

Prevare v znanosti: Od superjunaka do lažnivca

Ranga Dias z ameriške univerze Rochester je leta 2020 zaslovel, potem ko je v reviji Nature poročal o prvem superprevodniku pri sobni temperaturi. To je bil velikanski uspeh, eden izmed svetih gralov moderne fizike, ki je Diasu na široko odprl pot do Nobelove nagrade, svetu pa do učinkovitejše prihodnosti z manj izgubami energije. A danes vemo, da je za njegovim domnevnim odkritjem prevara in vrsta goljufij. Poneverbe podatkov v znanosti postajajo vse pogostejše, dodatno skrb vnaša sivo polje umetne inteligence, ki namesto znanstvenikov lahko piše tudi članke. Kako je z integriteto v znanosti, kako lahko vemo, kaj je res in kdo zavaja?


02.05.2024

Misliti velikost: Od liliputancev do velikanov

Potujemo v zgodovino našega planeta in odkrivamo največja in najmanjša bitja, ki so ga poseljevala. Zagrizemo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani.


25.04.2024

Kaj bi Kant porekel o Chat GPT-ju in našem podnebnem ravnanju?

V ponedeljek je minilo 300 let od rojstva Immanuela Kanta, slovitega modreca iz Königsberga, ki je močno zaznamoval filozofijo. Kant velja za prvega sodobnega filozofa, njegovo delo pa presega meje časa in nam še vedno predstavlja prvovrstno oporo pri naslavljanju temeljnih vprašanj o našem obstoju, našem razumevanju in naši odgovornosti.


18.04.2024

Velike živalske migracije: Epsko popotovanje, ki v marsičem ostaja nepojasnjeno

Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj?


10.04.2024

Stoletnica elektroencefalografije: "Mi na daleč prisluškujemo možganom"

“Prosimo vas, da zaprete oči, med preiskavo se tudi ne pogovarjamo.” To so začetne besede asistenta v ambulanti za merjenje električne dejavnosti možganov EEG, kamor se je tokrat, ob skorajšnji stoletnici prve meritve na človeku, povabila tudi Frekvenca X. Elektroencefalograf je naprava, ki jo je na človeku prvič uporabil nemški psihiater Hans Berger 6. julija 1924. Kljub svoji starosti se tehnologija do danes ni prav veliko spremenila, ob merjenju dejavnosti še vedno na glavo postavijo elektrode, ob pomoči katerih ugotavljajo mogoča odstopanja od normalne električne dejavnosti možganov. Pravzaprav jim “na daleč” prisluškujejo. In to so delali tudi, ko se je na Nevrološki kliniki pri vodji Centra za epilepsijo odraslih dr. Bogdanu Lorberju oglasila Maja Stepančič. Vabljeni torej na posebno zvočno izkušnjo, prisluškovali boste lahko preiskavi EEG.


04.04.2024

Oceani: Pregreti modri motor planeta

Če omenimo oceane, na kaj pomislite? Večina ljudi pomisli na ribe in na njihovo slanost …, na biologijo in kemijo morja torej. Toda tisto, kar res zaznamuje oceane, je njihova fizika.


28.03.2024

Znanost v marcu: Od ekstremofilnih gliv, anafilaksije, do fizikalne fotografije

Tokratna Frekvenca X se spet sprehaja po največjih ali najzanimivejših dosežkih meseca. Marec je mesec, ko naša oddaja praznuje rojstni dan, mesec, ko se podeljujejo Jesenkove nagrade; letos je nagrado za življenjsko delo prejela prof. dr. Nina Gunde Cimerman z biotehniške fakultete, ki bo tudi naša gostja. Poleg tega naj omenimo še nekaj novic iz sveta znanosti: govorili bomo o pomembni raziskavi Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik v zvezi z anafilaksijo, povabili se bomo na pojedino zvezd, ki se hranijo tudi s planeti, in odgovorili na vprašanje, zakaj antropocen ne bo postal uradno poimenovanje dobe, v kateri ima največji vpliv na okolje človek.


22.03.2024

Frekvenca X pred občinstvom: Od orjakov do liliputancev

Je biti velik ali majhen v naravi prednost ali slabost? Kaj pa zares velik? Frekvenca X, poljudnoznanstvena oddaja Vala 202, svoj 15. rojstni dan praznuje s sebi enakimi. Pred mladim občinstvom in v čisto pravem radijskem studiu načenjamo temo velikosti in kako ta vpliva na ves živi svet okoli nas. Potujte z nami skozi zgodovino našega planeta in odkrijte največja bitja, ki so ga poseljevala. Kaj je pripomoglo k temu, da so po Zemlji nekoč lomastili megalomanski kuščarji in kako so se sploh premikali? Zakaj so kiti še dandanes tako ogromni in ali so orjaški pajki in kačji pastirji sploh mogoči? In kaj imata o fantazijskih bitjih, kot so leteči zmaji, krilati konji pegazi, palčki in velikani iz pripovedk, povedati fizika in biologija? Zagrizli pa bomo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani. Kako se je z našo velikostjo igrala evolucija in do kod še lahko zrastemo? Kako bi živeli, če bi se nenadoma – kot Alica – povečali ali pomanjšali? Zaneslo pa nas bo tudi daleč stran v vesolje z misijo, da se domislimo planeta, na katerem bi lahko obstajali velikani.


21.03.2024

Tomaž Zwitter: Kot človeštvo smo spoznali, da smo manj in manj posebni

Preselimo se 15 let v preteklost, natančneje – odpotujemo v 9. april leta 2009, ko je Mija Škrabec Arbanas pripravila eno izmed prvih oddaj, ki so v Frekvenci X obravnavale vesolje. V tem času se je marsikaj spremenilo: od vse daljših sprehodov astronavtov zunaj vesoljskih postaj do napredka pri razvoju vesoljskih oblačil, ki omogočajo boljšo gibljivost, do raztrosa človeškega pepela v vesolju. 15-letni napredek v raziskovanju vesolja komentira naš dolgoletni strokovni sodelavec astronom in astrofizik Tomaž Zwitter.


21.03.2024

Roger Penrose: O modi, veri in fantaziji v fiziki

Gost v tokratni Frekvenci X je bil Roger Penrose, zelo eminentno ime svetovne matematične fizike, ki se ga velikokrat omenja v povezavi Stephenom Hawkingom. Penrose je v svoji dolgi karieri pomembno prispeval predvsem k teoriji splošne relativnosti, je pa tudi avtor tako imenovanih Penrose-Hawking teoremov o singularnostih, ki so mu prinesli Nobelovo nagrado in ki pravijo, da se črne luknje tvorijo iz zelo splošnih pogojev sesedanja materije ter da se v središču črne luknje ustvari singularnost v končnem času. V oddaji se z njim sprašujemo tudi, kaj je v sodobni fiziki moda, kaj vera in kaj fantazija, dotaknemo se tudi vprašanja, kako pri umetni inteligenci 'izračunati' razumevanje in kako enigmatična je fizika možganov.


14.03.2024

Pornografija, možgani in zasvojenost

Ob Tednu možganov, ki je letos posvečen spolnosti, raziskujemo odvisnost od pornografije, kakšni so simptomi, kaj se dogaja v naših možganih, zakaj je lahko izpostavljenost otrok in mladostnikov pornografiji problematična in kakšne dodatne nevarnosti je prinesel razmah sodobnih tehnologij. V skupni epizodi z oddajo Možgani na dlani na Prvem tudi o pozitivnih plateh rabe pornografije.


07.03.2024

Nevidni svet predorov

Ste vedeli, da bo na celotni progi drugega tira porabljenih za pet Eifflovih stolpov jeklenih armatur? Inženirji, gradbinci in izvajalci del pa seveda pri gradnji ne uporabljajo le kovinskih pripomočkov. Kakšna je znanost za gradnjo predorov, kako ti sploh nastanejo, kdo pri tem sodeluje in kje vse lahko strokovnjaki sploh kopljejo predore? V oddaji slišite tudi zvoke iz globin enega izmed slovenskih predorov.


29.02.2024

Znanost v februarju: O dinozavrih, anakondi, Hallersteinu in avtoimunskih boleznih

Februar je pri koncu in Frekvenca X njegove zadnje ure, ki so zaradi prestopnega leta pravzaprav bonus, izkorišča za prelet tem, ki so ta mesec odmevale v znanosti. Maja Ratej raziskuje avtoimunske bolezni in zakaj jih bomo lahko morda v dogledni prihodnosti uspešno zdravili. Preverila je tudi, kakšna velikanka je na novo odkrita anakonda v Južni Ameriki in koliko več vemo o dinozavrih 200 let po njihovem odkritju. Več pa tudi o tem, da se lahko v Ljubljani po novem pomudite pri Hallersteinovem zvezdnem opazovalniku, pa o ameriškem zasebnem naskoku na Luno, rasni genetiki in celo gensko spremenjenih bananah.


22.02.2024

Reportaža iz CERN-a: Kjer premikajo meje znanosti!

Pred kratkim smo se s Frekvenco X mudili v CERN-u, Evropski organizaciji za jedrske raziskave, v kateri se že 70 let ukvarjajo s trki osnovnih delcev. Gre za megalomansko raziskovalno območje na meji med Švico in Francijo v Ženevi, pod katerim je 27 kilometrov dolg Veliki hadronski trkalnik. V njem so, spomnimo, leta 2012 ob pomoči velikanskih detektorjev potrdili obstoj Higgsovega bozona. Trki, ki se z velikanskimi energijami in hitrostmi dogajajo v pospeševalniku, razkrivajo delovanje vesolja v njegovih prvih trenutkih, ob tem pa se poskušajo raziskovalci dokopati tudi do odgovorov na to, kaj bi utegnila biti temna snov in kako bolje spoznati antimaterijo.


14.02.2024

Človeška napaka

Če odgovorna oseba po hudi delovni nesreči javnost obvesti, da je bil vzrok tragičnega dogodka človeška napaka, nas takšno pojasnilo ne sme pomiriti, ampak nas mora še bolj vznemiriti. Skladno s sodobnimi smernicami za zagotavljanje varnosti, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah, je človeška napaka sprejemljiv vzrok za razlago neželenega dogodka le v zelo redkih primerih. Po temeljiti preučitvi okoliščin nesreče se večinoma namreč izkaže, da je za napako kriva sistemska pomanjkljivost in ne nepozoren posameznik. Česa nas lahko naučijo človeške napake, kakšni psihološki in varnostni mehanizmi so v ozadju, kako je zdravniškimi napakami in kakšna bo vloga umetne inteligence?


01.02.2024

Znanost v januarju: O milnih mehurčkih, starodavni Amazoniji in napredku pri zdravljenju raka

Pred evropskim dnem boja proti raku Maja Ratej poizveduje o napredku pri diagnostiki in zdravljenju raka, zastavlja pa si tudi vprašanje, kakšno liso je na tem področju pustila koronavirusna doba. V januarski beri novic na področju znanosti jo zanimajo odmevno odkritje 2500 let starih ostankov kompleksa mest v Amazoniji in novi poskusi pošiljanja plovil na Luno. Za konec pod drobnogled vzame še raziskovalni dosežek slovenskih znanstvenikov, ki je januarja odmeval tudi v mednarodnem tisku o popularni znanosti, in sicer kako iz milnega mehurčka ustvariti natančen laser.


25.01.2024

Plavajoča mesta? Zakaj pa ne!

V zadnjih nekaj letih se v spletnih časopisih pogosto znajdejo članki o mestih, ki bodo krojila našo prihodnost bivanja. Trajnostno, zeleno, obnovljivi viri energije, javni prevoz, 15-minutno mesto, individualnost bomo zamenjali za skupnost … to so pogosto napovedi velikih arhitekturnih birojev, ki snujejo tako imenovana mesta prihodnosti. Mesta, ki bodo nasledila takšna, kot jih poznamo danes.


Stran 2 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov