Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ukvarjamo se z vprašanjem, ki mnoge straši, vsekakor pa buri domišljijo: Kakšen bo konec vesolja? Bo vesolje samo sebe raztrgalo na kosce v spektakularni apokalipsi ali se bo morda zaradi neskončnega raztezanja počasi izpraznilo in potemnelo?
Dr. Katie Mack je kozmologinja, ki se s temi vprašanji ukvarja vsakodnevno, odgovore nanje pa zna ubesediti na spreten, iskriv in včasih celo šaljiv način. O velikem “koncu vseh koncev” ter o podatkih, ki nam omogočajo njegovo napovedovanje, v Frekvenci X govorimo z avtorico knjige Konec vsega (v jeziku astrofizike), ki je hkrati ena najbolj priljubljenih svetovnih razlagalk znanosti na družbenih omrežjih, in dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. V drugem delu podkasta pa osvetlimo še sveže odkritje fosfina na Veneri, ki bi se morda lahko izkazalo za prelomno, zaenkrat pa odpira mnogo novih vprašanj.
Pogovor s priljubljeno ameriško kozmologinjo dr. Katie Mack o možnih scenarijih za konec vesolja
V tokratni Frekvenci X govorimo o možnih koncih vesolja in o tem, kako prebojna znanstvena dognanja o apokalipsi, ki se ji ne moremo izogniti, preobraziti v tudi laikom razumljivo in privlačno knjižno obliko. Ukvarjamo se z vprašanjem, ki številne straši, vsekakor pa buri domišljijo: Kakšen bo konec vesolja? Bo vesolje samo sebe raztrgalo na kosce v spektakularni apokalipsi ali se bo morda zaradi neskončnega raztezanja počasi izpraznilo in potemnelo?
Dr. Katie Mack je kozmologinja, ki se s temi vprašanji ukvarja vsakodnevno, odgovore nanje pa zna ubesediti na spreten, iskriv in včasih celo šaljiv način. O velikem "koncu vseh koncev" ter o podatkih, ki nam omogočajo njegovo napovedovanje, v Frekvenci X govorimo z avtorico knjige Konec vsega (v jeziku astrofizike), ki je hkrati ena najpriljubljenejših svetovnih razlagalk znanosti na družbenih omrežjih, in dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.
"Kot Katie v svoji knjigi jasno pove, so možna presenečenja. Lahko se zgodi marsikaj, česar ta hip nihče ne pričakuje. Po drugi strani pa je razpravljanje o koncu vesolja lahko tudi nehvaležno." – dr. Tomaž Zwitter
Knjiga Konec vsega se začne – s koncem sveta. Zanimivo, da se začne na koncu, a vendar to ni konec vseh koncev. Zanimivo je tudi to, da scenarij konca sveta že poznamo – seveda ob predpostavki, da nas ne preseneti kakšen nepričakovan dogodek.
"Če predvidimo, da se ne bo zgodilo kaj nepričakovanega, se bo naš svet končal, ko ga bo uničilo Sonce. To se bo zgodilo tako: Sonce bo postajalo vse svetlejše skozi prihodnjih nekaj milijard let in bo tako svetlo, da na površju Zemlje ne bo več tekoče vode. Oceani bodo izpareli, v prihodnjih nekaj milijardah let pa se bo Sonce razširilo, posrkalo Merkur in Venero, nato pa še Zemljo, ki bo zoglenela in bo uničena. V daljni prihodnosti bo torej padla v Sonce. Torej na kakršen koli način že, Sonce bo uničilo Zemljo."– dr. Katie Mack
A konec sveta oziroma našega planeta ni tisto, kar zanima kozmologinjo Katie Mack. Kaj vse pa sploh zajema kozmologija?
"Kozmologija je veda o vesolju kot celoti; tudi o časovni komponenti, o njegovem začetku, sedanjem stanju in o morebitnih možnostih konca. Prepleta se z astrofiziko, saj temelji na podatkih, opazovanjih in meritvah."– dr. Tomaž Zwitter
Kozmologija se torej ukvarja z vesoljem kot celoto, a uvod knjige hitro opravi z vso do zdaj znano zgodovino o vesolju. Knjiga razodene tudi odgovore na vprašanja o tem, kaj sploh sledi temu in kaj se bo zgodilo na koncu zgodbe. Smrt planeta ali celo zvezde bi načeloma lahko preživeli. Po milijardah let bi človeštvo lahko še vedno obstajalo, morda v neki neprepoznavni obliki, se podajalo nekam v oddaljene konce vesolja, našlo nove domove in gradilo nove civilizacije. Smrt vesolja pa je dokončna. Kaj to pomeni za nas, za vse, če se bo sčasoma vse končalo?
"Spomnim se trenutka, ko mi je profesor kozmologije prvič omenil, da se lahko hitre spremembe v vesolju zgodijo v vsakem trenutku in da se to lahko zgodi, ker v prvi vrsti ne razumemo, kaj se je zgodilo na začetku. Zato ne moremo reči, da se ne bo kaj dramatičnega zgodilo tudi zdaj ali v oddaljeni prihodnosti. To je vzbudilo mojo pozornost za to vprašanje in ko sem se učila o kozmologiji, sem spoznala, da evolucija neizogibno vodi do nekakšnega konca. Vesolje je imelo začetek, skozi čas se spreminja in posledično bo imelo tudi konec. Obstaja nekaj različnih načinov, kako bi se to lahko zgodilo, a vsi se končajo z uničenjem tega, kar danes poznamo kot vesolje." – dr. Katie Mack
V svoji knjigi dr. Katie Mack raziskuje pet različnih možnih koncev vesolja, ki se med seboj močno razlikujejo. Različni scenariji predvidevajo različne apokalipse, ki jih povzročajo različni fizikalni procesi, vendar imajo vsi nekaj skupnega: konec bo prišel. Avtorica v knjigi piše, da pri vsem prebiranju ta hip dosegljive kozmološke literature še ni našla resnega predloga, da bi vesolje za vedno lahko ostalo nespremenjeno. Nič v trenutni človeški zakladnici znanja torej ne kaže na to, da bi lahko vesolje večno obstajalo v nespremenjeni obliki. Kar nas pripelje do izhodiščnega vprašanja – kako se bo naše vesolje končalo?
"V knjigi razmišljam o petih mogočih koncih vesolja, to je tistih petih, ki jih znanstvena literatura najpogosteje omenja. Prva dva sta povezana s tem, ali se bo širjenje vesolja nadaljevalo za vedno. Zdaj vemo, da se širi, galaksije se oddaljujejo druga od druge, vse več je praznega prostora. Dolgo je bilo nejasno, ali se bo to raztezanje nadaljevalo za vedno ali se bo ustavilo in obrnilo. Če bi se proces obrnil, bi pripeljal do tako imenovanega velikega stiska, ko bi vse vesolje prišlo nazaj skupaj in trčilo ter se sesedlo v vse manjši prostor. Bolj verjetno pa je, da se bo raztezalo za vedno, postajalo vse večje, bolj razpršeno in hladnejše, zvezde bodo izgorele in vse bo utonilo v temo. To imenujemo hladna smrt. Ta možnost se zdi najverjetnejša." – dr. Katie Mack
Obstajajo še trije scenariji: veliki raztrg, razpad vakuuma in teorija nihajočih kozmologij. Vse vedenje in gore podatkov pa ne služijo samo postavljanju znanstvenih hipotez in teorij – posledice novih spoznanj o vesolju so nam na dosegu roke vsak dan. Vsakomur izmed nas. Dr. Katie Mack v knjigi piše, da lahko takšno vrsto dela opravičimo na več načinov.
"Temeljno raziskovanje ne proizvaja neposredno uporabnih rezultatov, ne gre torej za raziskovanje, ki bi nam dalo nove tehnologije, zaradi katerih bi avtomobili postali hitrejši. Naše raziskovanje samo po sebi ni aplikativno. Eden izmed razlogov zanj je, da iz izkušenj vemo, da temeljne raziskave v fiziki pozneje vodijo do novih tehnologij, boljšega razumevanja in da lahko izboljša naša življenja na različne načine."
"Velikokrat sem bila prežeta z mislimi na velike uničevalne sile in z dejstvom, da bo vse, za kar mi je mar v vesolju, nekega dne uničeno. To je težko sprejeti. Zame je bil to zanimiv proces, med katerim sem se skušala sprijazniti s koncem vesolja, saj nisem človek, ki bi dobro prenašala koncept smrti ali to, da bom nekega dne prenehala obstajati. To so zame težke misli."
"Ne moremo pričakovati, da bo nekaj na koncu osmislilo naš obstoj. Sprejeti moramo, da smo lahko srečni, da imamo možnost preživeti čas v vesolju in naših življenjih ter iz tega potegniti kar največ. Poiskati moramo poti do pomena v svetu in našem obstoju, ne moremo se zanašati na to, da bo nekaj drugega osmislilo naš obstoj," kozmologinja v knjigi osebne posledice raziskovanja konca vesolja prenese v širši družbeni koncept.
"Ne vemo še, ali se bo vesolje končalo v ognju, ledu ali nečem popolnoma nezemeljskem. Kar vemo, je, da je to ogromen, čudovit, resnično izjemen prostor in da je vredno namenjati naš čas in dodaten trud za njegovo raziskovanje. Dokler še imamo to možnost." – dr. Katie Mack
"Zvedavost je tisto, kar nas vodi naprej in meni se zdi zelo izpolnjujoče, da lahko človek o takih stvareh sploh razmišlja, seveda s pomočjo znanosti." – dr. Tomaž Zwitter
*Oddaji dodajamo še razmislek o svežem odkritju fosfina na Veneri.
694 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Ukvarjamo se z vprašanjem, ki mnoge straši, vsekakor pa buri domišljijo: Kakšen bo konec vesolja? Bo vesolje samo sebe raztrgalo na kosce v spektakularni apokalipsi ali se bo morda zaradi neskončnega raztezanja počasi izpraznilo in potemnelo?
Dr. Katie Mack je kozmologinja, ki se s temi vprašanji ukvarja vsakodnevno, odgovore nanje pa zna ubesediti na spreten, iskriv in včasih celo šaljiv način. O velikem “koncu vseh koncev” ter o podatkih, ki nam omogočajo njegovo napovedovanje, v Frekvenci X govorimo z avtorico knjige Konec vsega (v jeziku astrofizike), ki je hkrati ena najbolj priljubljenih svetovnih razlagalk znanosti na družbenih omrežjih, in dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. V drugem delu podkasta pa osvetlimo še sveže odkritje fosfina na Veneri, ki bi se morda lahko izkazalo za prelomno, zaenkrat pa odpira mnogo novih vprašanj.
Pogovor s priljubljeno ameriško kozmologinjo dr. Katie Mack o možnih scenarijih za konec vesolja
V tokratni Frekvenci X govorimo o možnih koncih vesolja in o tem, kako prebojna znanstvena dognanja o apokalipsi, ki se ji ne moremo izogniti, preobraziti v tudi laikom razumljivo in privlačno knjižno obliko. Ukvarjamo se z vprašanjem, ki številne straši, vsekakor pa buri domišljijo: Kakšen bo konec vesolja? Bo vesolje samo sebe raztrgalo na kosce v spektakularni apokalipsi ali se bo morda zaradi neskončnega raztezanja počasi izpraznilo in potemnelo?
Dr. Katie Mack je kozmologinja, ki se s temi vprašanji ukvarja vsakodnevno, odgovore nanje pa zna ubesediti na spreten, iskriv in včasih celo šaljiv način. O velikem "koncu vseh koncev" ter o podatkih, ki nam omogočajo njegovo napovedovanje, v Frekvenci X govorimo z avtorico knjige Konec vsega (v jeziku astrofizike), ki je hkrati ena najpriljubljenejših svetovnih razlagalk znanosti na družbenih omrežjih, in dr. Tomažem Zwittrom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.
"Kot Katie v svoji knjigi jasno pove, so možna presenečenja. Lahko se zgodi marsikaj, česar ta hip nihče ne pričakuje. Po drugi strani pa je razpravljanje o koncu vesolja lahko tudi nehvaležno." – dr. Tomaž Zwitter
Knjiga Konec vsega se začne – s koncem sveta. Zanimivo, da se začne na koncu, a vendar to ni konec vseh koncev. Zanimivo je tudi to, da scenarij konca sveta že poznamo – seveda ob predpostavki, da nas ne preseneti kakšen nepričakovan dogodek.
"Če predvidimo, da se ne bo zgodilo kaj nepričakovanega, se bo naš svet končal, ko ga bo uničilo Sonce. To se bo zgodilo tako: Sonce bo postajalo vse svetlejše skozi prihodnjih nekaj milijard let in bo tako svetlo, da na površju Zemlje ne bo več tekoče vode. Oceani bodo izpareli, v prihodnjih nekaj milijardah let pa se bo Sonce razširilo, posrkalo Merkur in Venero, nato pa še Zemljo, ki bo zoglenela in bo uničena. V daljni prihodnosti bo torej padla v Sonce. Torej na kakršen koli način že, Sonce bo uničilo Zemljo."– dr. Katie Mack
A konec sveta oziroma našega planeta ni tisto, kar zanima kozmologinjo Katie Mack. Kaj vse pa sploh zajema kozmologija?
"Kozmologija je veda o vesolju kot celoti; tudi o časovni komponenti, o njegovem začetku, sedanjem stanju in o morebitnih možnostih konca. Prepleta se z astrofiziko, saj temelji na podatkih, opazovanjih in meritvah."– dr. Tomaž Zwitter
Kozmologija se torej ukvarja z vesoljem kot celoto, a uvod knjige hitro opravi z vso do zdaj znano zgodovino o vesolju. Knjiga razodene tudi odgovore na vprašanja o tem, kaj sploh sledi temu in kaj se bo zgodilo na koncu zgodbe. Smrt planeta ali celo zvezde bi načeloma lahko preživeli. Po milijardah let bi človeštvo lahko še vedno obstajalo, morda v neki neprepoznavni obliki, se podajalo nekam v oddaljene konce vesolja, našlo nove domove in gradilo nove civilizacije. Smrt vesolja pa je dokončna. Kaj to pomeni za nas, za vse, če se bo sčasoma vse končalo?
"Spomnim se trenutka, ko mi je profesor kozmologije prvič omenil, da se lahko hitre spremembe v vesolju zgodijo v vsakem trenutku in da se to lahko zgodi, ker v prvi vrsti ne razumemo, kaj se je zgodilo na začetku. Zato ne moremo reči, da se ne bo kaj dramatičnega zgodilo tudi zdaj ali v oddaljeni prihodnosti. To je vzbudilo mojo pozornost za to vprašanje in ko sem se učila o kozmologiji, sem spoznala, da evolucija neizogibno vodi do nekakšnega konca. Vesolje je imelo začetek, skozi čas se spreminja in posledično bo imelo tudi konec. Obstaja nekaj različnih načinov, kako bi se to lahko zgodilo, a vsi se končajo z uničenjem tega, kar danes poznamo kot vesolje." – dr. Katie Mack
V svoji knjigi dr. Katie Mack raziskuje pet različnih možnih koncev vesolja, ki se med seboj močno razlikujejo. Različni scenariji predvidevajo različne apokalipse, ki jih povzročajo različni fizikalni procesi, vendar imajo vsi nekaj skupnega: konec bo prišel. Avtorica v knjigi piše, da pri vsem prebiranju ta hip dosegljive kozmološke literature še ni našla resnega predloga, da bi vesolje za vedno lahko ostalo nespremenjeno. Nič v trenutni človeški zakladnici znanja torej ne kaže na to, da bi lahko vesolje večno obstajalo v nespremenjeni obliki. Kar nas pripelje do izhodiščnega vprašanja – kako se bo naše vesolje končalo?
"V knjigi razmišljam o petih mogočih koncih vesolja, to je tistih petih, ki jih znanstvena literatura najpogosteje omenja. Prva dva sta povezana s tem, ali se bo širjenje vesolja nadaljevalo za vedno. Zdaj vemo, da se širi, galaksije se oddaljujejo druga od druge, vse več je praznega prostora. Dolgo je bilo nejasno, ali se bo to raztezanje nadaljevalo za vedno ali se bo ustavilo in obrnilo. Če bi se proces obrnil, bi pripeljal do tako imenovanega velikega stiska, ko bi vse vesolje prišlo nazaj skupaj in trčilo ter se sesedlo v vse manjši prostor. Bolj verjetno pa je, da se bo raztezalo za vedno, postajalo vse večje, bolj razpršeno in hladnejše, zvezde bodo izgorele in vse bo utonilo v temo. To imenujemo hladna smrt. Ta možnost se zdi najverjetnejša." – dr. Katie Mack
Obstajajo še trije scenariji: veliki raztrg, razpad vakuuma in teorija nihajočih kozmologij. Vse vedenje in gore podatkov pa ne služijo samo postavljanju znanstvenih hipotez in teorij – posledice novih spoznanj o vesolju so nam na dosegu roke vsak dan. Vsakomur izmed nas. Dr. Katie Mack v knjigi piše, da lahko takšno vrsto dela opravičimo na več načinov.
"Temeljno raziskovanje ne proizvaja neposredno uporabnih rezultatov, ne gre torej za raziskovanje, ki bi nam dalo nove tehnologije, zaradi katerih bi avtomobili postali hitrejši. Naše raziskovanje samo po sebi ni aplikativno. Eden izmed razlogov zanj je, da iz izkušenj vemo, da temeljne raziskave v fiziki pozneje vodijo do novih tehnologij, boljšega razumevanja in da lahko izboljša naša življenja na različne načine."
"Velikokrat sem bila prežeta z mislimi na velike uničevalne sile in z dejstvom, da bo vse, za kar mi je mar v vesolju, nekega dne uničeno. To je težko sprejeti. Zame je bil to zanimiv proces, med katerim sem se skušala sprijazniti s koncem vesolja, saj nisem človek, ki bi dobro prenašala koncept smrti ali to, da bom nekega dne prenehala obstajati. To so zame težke misli."
"Ne moremo pričakovati, da bo nekaj na koncu osmislilo naš obstoj. Sprejeti moramo, da smo lahko srečni, da imamo možnost preživeti čas v vesolju in naših življenjih ter iz tega potegniti kar največ. Poiskati moramo poti do pomena v svetu in našem obstoju, ne moremo se zanašati na to, da bo nekaj drugega osmislilo naš obstoj," kozmologinja v knjigi osebne posledice raziskovanja konca vesolja prenese v širši družbeni koncept.
"Ne vemo še, ali se bo vesolje končalo v ognju, ledu ali nečem popolnoma nezemeljskem. Kar vemo, je, da je to ogromen, čudovit, resnično izjemen prostor in da je vredno namenjati naš čas in dodaten trud za njegovo raziskovanje. Dokler še imamo to možnost." – dr. Katie Mack
"Zvedavost je tisto, kar nas vodi naprej in meni se zdi zelo izpolnjujoče, da lahko človek o takih stvareh sploh razmišlja, seveda s pomočjo znanosti." – dr. Tomaž Zwitter
*Oddaji dodajamo še razmislek o svežem odkritju fosfina na Veneri.
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
Neveljaven email naslov