Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Čipi so fascinantna stvaritev človeštva

01.10.2020

Nekateri pravijo, da so verjetno najbolj zapletena stvaritev človeštva. Na nekaj kvadratnih centimetrih skrivajo več deset milijard tranzistorjev, ki jih lahko vidimo le pod elektronskim mikroskopom. Tiktakajo s frekvencami, večjimi od štirih gigahercev, torej v sekundi izvedejo štiri milijarde ciklov. Toda po drugi strani imajo čipi sila preprost izvor. Svojo pot začnejo kot pesek.

Zakaj je silicij najpogosteje uporabljena surovina za čipe in kako se raziskovalci spopadajo s perečo težavo odvajanja odvečne toplote iz čipov?

Nekateri pravijo, da so verjetno najbolj zapletena stvaritev človeštva. Na nekaj kvadratnih centimetrih skrivajo več deset milijard tranzistorjev, ki jih lahko vidimo le pod elektronskim mikroskopom. Tiktakajo s frekvencami, večjimi od štirih gigahercev, torej v sekundi izvedejo štiri milijarde ciklov. Toda po drugi strani imajo čipi sila preprost izvor. Svojo pot začnejo kot pesek.

Frekvenca X tokrat skupaj s strokovnim sodelavcem dr. Matejem Hušem preverja, kaj so čipi, iz česa so in kakšna prihodnost se jim piše.

GOSTA V ODDAJI:

Izr. prof. dr. Rok Žitko, Inštitut Jožef Stefan: "Mikroprocesorji EPIC imajo, recimo, 40 milijard tranzistorjev na zgolj nekaj kvadratnih centimetrih. Čipi so izjemno kompleksno stvar, pri kateri sodeluje več tisoč ljudi. Razvoj novega čipa je danes zelo zapletena naloga, ki stane na desetine milijonov evrov."

 

 

Remco van Erp, EPFL: "V naši skupini se ne ukvarjamo specifično s čipi, ki so vgrajeni v vaš prenosni računalnik, ampak se posvečamo napajalni elektroniki, torej tisti elektroniki, ki jo vsebujejo električni polnilci za naprave, električna vozila in tako naprej. Vzporedno smo zasnovali in prepletli tako elektronski kot hladilni sistem. Za vsak del čipa, kjer nastaja odvečna toplota, obstaja tudi kanalček, ki to toploto s pomočjo tekočine odvaja. Gre za prav posebno sožitje obeh sistemov, ki smo ju razvijali z roko v roki. Rezultat tega so energetsko učinkovitejše naprave, čip lahko bolj obremenimo brez nevarnosti, da bi se ta pregrel, in tudi hlajenje je učinkovitejše in energetsko manj potratno."

 

 


Frekvenca X

694 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Čipi so fascinantna stvaritev človeštva

01.10.2020

Nekateri pravijo, da so verjetno najbolj zapletena stvaritev človeštva. Na nekaj kvadratnih centimetrih skrivajo več deset milijard tranzistorjev, ki jih lahko vidimo le pod elektronskim mikroskopom. Tiktakajo s frekvencami, večjimi od štirih gigahercev, torej v sekundi izvedejo štiri milijarde ciklov. Toda po drugi strani imajo čipi sila preprost izvor. Svojo pot začnejo kot pesek.

Zakaj je silicij najpogosteje uporabljena surovina za čipe in kako se raziskovalci spopadajo s perečo težavo odvajanja odvečne toplote iz čipov?

Nekateri pravijo, da so verjetno najbolj zapletena stvaritev človeštva. Na nekaj kvadratnih centimetrih skrivajo več deset milijard tranzistorjev, ki jih lahko vidimo le pod elektronskim mikroskopom. Tiktakajo s frekvencami, večjimi od štirih gigahercev, torej v sekundi izvedejo štiri milijarde ciklov. Toda po drugi strani imajo čipi sila preprost izvor. Svojo pot začnejo kot pesek.

Frekvenca X tokrat skupaj s strokovnim sodelavcem dr. Matejem Hušem preverja, kaj so čipi, iz česa so in kakšna prihodnost se jim piše.

GOSTA V ODDAJI:

Izr. prof. dr. Rok Žitko, Inštitut Jožef Stefan: "Mikroprocesorji EPIC imajo, recimo, 40 milijard tranzistorjev na zgolj nekaj kvadratnih centimetrih. Čipi so izjemno kompleksno stvar, pri kateri sodeluje več tisoč ljudi. Razvoj novega čipa je danes zelo zapletena naloga, ki stane na desetine milijonov evrov."

 

 

Remco van Erp, EPFL: "V naši skupini se ne ukvarjamo specifično s čipi, ki so vgrajeni v vaš prenosni računalnik, ampak se posvečamo napajalni elektroniki, torej tisti elektroniki, ki jo vsebujejo električni polnilci za naprave, električna vozila in tako naprej. Vzporedno smo zasnovali in prepletli tako elektronski kot hladilni sistem. Za vsak del čipa, kjer nastaja odvečna toplota, obstaja tudi kanalček, ki to toploto s pomočjo tekočine odvaja. Gre za prav posebno sožitje obeh sistemov, ki smo ju razvijali z roko v roki. Rezultat tega so energetsko učinkovitejše naprave, čip lahko bolj obremenimo brez nevarnosti, da bi se ta pregrel, in tudi hlajenje je učinkovitejše in energetsko manj potratno."

 

 


06.01.2011

Meteorologija - gostja doc.dr. Nedjeljka Žagar.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


30.12.2010

Kronobiologija in biološke ure. Gost Jay Dunlap

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


23.12.2010

Tokratno oddajo posvečamo heroju sodobne znanosti ruskemu matematiku Grigoriju Perelmanu

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


16.12.2010

Ekstremofili. Gost: Prof. dr. Karl O. Stetter.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


09.12.2010

Robotske raziskave v našem Osončju. Gost dr. Drago Matko.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


02.12.2010

Konstante. Gost prof. dr. John K. Webb

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


25.11.2010

Ali nagrajevanje zavira inovativnost? Gost Daniel Pink

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


18.11.2010

Hologram. Gost: Dr. Pierre-Alexandre Blanche

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


11.11.2010

Umetni zemeljski sateliti. Gost prof. dr. Tomaž Rodič

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


04.11.2010

Grafen. Gost: Nobelovec prof. dr. Andre Geim.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


28.10.2010

Teorija kaosa. Gost prof.dr. Tomaž Prosen

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.10.2010

Otroci iz epruvet - prihajajoči napredek in nove etične dileme. Gost prof. Karim Nayernia

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


14.10.2010

Zgodovina astronomije, Dr. Ivan Šprajc

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


07.10.2010

Živa Zemlja in teorija Gaje. Gost: dr. Stephan Harding.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


30.09.2010

Biodiverziteta - dr. Matjaž Kuntner

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


23.09.2010

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti: Zemeljski magnetni pol

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


16.09.2010

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti: Gama žarki

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


09.09.2010

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


02.09.2010

Genska terapija - veja genetskega inženiringa

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


26.08.2010

Fuzija in garažna sonca

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 31 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov