Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Matej Goršič živi v mestu Tartu v Estoniji. Najprej se je navdušil nad Finsko, kjer je živel nekaj let. V sosednjo Estonijo je odšel na izlet, tam spoznal ženo, zdaj živi in dela v drugem največjem estonskem mestu Tartu.
Mateja Goršiča smo poklicali v mesto Tartu v Estoniji. Najprej se je navdušil nad Finsko, kjer je živel nekaj let. V sosednjo Estonijo je odšel na izlet, tam spoznal ženo, zdaj živi in dela v drugem največjem estonskem mestu.
“Od Estonije do Slovenije je dobrih 2000 kilometrov. Obstaja celo podjetje, ki organizira izlete v Slovenijo. Estonci imajo potovanja v krvi, je pa res, da Slovenijo obiščejo le za dan ali dva, med potjo na hrvaško morje,” pripoveduje Goršič, ki je v mestu Tartu tri leta poučeval na poslovni šoli.
Zdaj se ukvarja s prevajanjem, vendar s tem ni mogoče preživeti. Zato išče novo zaposlitev, največ časa trenutno tako posveča kolesarjenju.
“Estonci in Finci so si še najbolj podobni v jeziku. V Estoniji je sicer veliko bolj čutiti ruski vpliv. Celo letaki in podnapisi v kinu so v ruščini. Gre za komercialni interes, močna je tudi ruska manjšina.”
Matej Goršič živi v mestu Tartu v Estoniji. Najprej se je navdušil nad Finsko, kjer je živel nekaj let. V sosednjo Estonijo je odšel na izlet, tam spoznal ženo, zdaj živi in dela v drugem največjem estonskem mestu Tartu.
Mateja Goršiča smo poklicali v mesto Tartu v Estoniji. Najprej se je navdušil nad Finsko, kjer je živel nekaj let. V sosednjo Estonijo je odšel na izlet, tam spoznal ženo, zdaj živi in dela v drugem največjem estonskem mestu.
“Od Estonije do Slovenije je dobrih 2000 kilometrov. Obstaja celo podjetje, ki organizira izlete v Slovenijo. Estonci imajo potovanja v krvi, je pa res, da Slovenijo obiščejo le za dan ali dva, med potjo na hrvaško morje,” pripoveduje Goršič, ki je v mestu Tartu tri leta poučeval na poslovni šoli.
Zdaj se ukvarja s prevajanjem, vendar s tem ni mogoče preživeti. Zato išče novo zaposlitev, največ časa trenutno tako posveča kolesarjenju.
“Estonci in Finci so si še najbolj podobni v jeziku. V Estoniji je sicer veliko bolj čutiti ruski vpliv. Celo letaki in podnapisi v kinu so v ruščini. Gre za komercialni interes, močna je tudi ruska manjšina.”
Ana Jeseničnik živi v predmestju Lozane, drugega največjega mesta ob Ženevskem jezeru. Dela v podjetju, ki se ukvarja s prodajo dronov za kartiranje.
Bogdan Batič je diplomat, ki je služboval že v Belgiji, Indiji in Etiopiji, zdaj je v Sudanu. O "sončnem" Kartumu v Globalni vasi.
Peter Lah je predavatelj na Gregorijanski univerzi v Rimu, tam živi že 5 let. Ugotavlja, da res vse poti vodijo v Rim, vendar se tam ni prav prijetno voziti z avtomobilom.
Cveto Podlogar iz Gorij pri Bledu je bil član jugoslovanske reprezentance v smučarskih tekih, po koncu aktivne kariere se je odpravil na popotovanje po svetu in se ustavil na Japonskem.
Dejan Rabič študira v enem najlepših francoskih mest, pravi pa, da imajo v Grenoblu ogromno birokaracije.
Neža Rangus je v Sloveniji študirala kemijsko tehnologijo, na Norveško se je odpravila študirati poslovne vede, posel pa našla v zagonskem podjetju, ki povezuje novinarje s časopisnimi hišami po vsem svetu. Na Norveškem jo moti predvsem vreme.
Krakov je po besedah Klemna Kvedra kulturno veliko bolj zanimiv kot Varšava, tudi cenejši. Je živahno mesto, veliko je festivalov in kulturnih dogodkov. Imajo pa velik problem s smogom, zrak je zelo onesnažen
Vsak četrtek zjutraj na Valu 202 govorimo s Slovenci, ki živijo po svetu. Tokrat smo poklicali v Armenijo.
Neveljaven email naslov