Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tit Hočevar dela v finančnem oddelku uglednega podjetja na Bavarskem, ki se ukvarja s prodizvodnjo in prodajo ženskih oblačil in modnih dodatkov. Nekdanji slovenski reprezentant v ragbiju poskuša ločevati službo in nekdanje športno udejstvovanje, a je prepričan, da izkušnja z ekipnim športom pomaga pri lažjem prilagajanju na novo okolje, kar koristi tudi v poslovnem svetu. “Ragbi mi je dal disciplino, vzdržljivost, zagretost, zagrizenost in to, da vedno poskušam doseči zadani cilj.”
Ko je odšel v tujino, je imel namen ostati dve leti, morda tri. “Zdaj pa sem v tujini že dest let. Trenutno je v Sloveniji težko najti službo s primerljivo plačo, ne isto, s primerljivo.
Foto: rgh-rugby.com
Tit Hočevar dela v finančnem oddelku uglednega podjetja na Bavarskem, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo ženskih oblačil in modnih dodatkov
Nekdanji slovenski reprezentant v ragbiju poskuša ločevati službo in nekdanje športno udejstvovanje, a je prepričan, da mu izkušnja z ekipnim športom pomaga pri lažjem prilagajanju na novo okolje, kar mu koristi tudi v poslovnem svetu. “Ragbi mi je dal disciplino, vzdržljivost, zagretost, zagrizenost in to, da vedno poskušam doseči zadani cilj.”
Po življenju na Novi Zelandiji in v Veliki Britaniji ga je v Nemčiji presenetilo število ragbijskih klubov. S športom so Nemci začeli okoli leta 1900, “kar je samo nekaj let po tem, ko so prve lige ustanovili v Angliji, imajo pa okoli 200 klubov. Ragbi je boljši od tega v Sloveniji, je pa daleč od tiste ravni na Otoku”.
Ko je odšel v tujino, je želel tam ostati dve leti, morda tri. “Zdaj pa sem v tujini že deset let. Ta hip je v Sloveniji težko najti službo s primerljivo plačo, ne enako, primerljivo.”
Tit Hočevar dela v finančnem oddelku uglednega podjetja na Bavarskem, ki se ukvarja s prodizvodnjo in prodajo ženskih oblačil in modnih dodatkov. Nekdanji slovenski reprezentant v ragbiju poskuša ločevati službo in nekdanje športno udejstvovanje, a je prepričan, da izkušnja z ekipnim športom pomaga pri lažjem prilagajanju na novo okolje, kar koristi tudi v poslovnem svetu. “Ragbi mi je dal disciplino, vzdržljivost, zagretost, zagrizenost in to, da vedno poskušam doseči zadani cilj.”
Ko je odšel v tujino, je imel namen ostati dve leti, morda tri. “Zdaj pa sem v tujini že dest let. Trenutno je v Sloveniji težko najti službo s primerljivo plačo, ne isto, s primerljivo.
Foto: rgh-rugby.com
Tit Hočevar dela v finančnem oddelku uglednega podjetja na Bavarskem, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo ženskih oblačil in modnih dodatkov
Nekdanji slovenski reprezentant v ragbiju poskuša ločevati službo in nekdanje športno udejstvovanje, a je prepričan, da mu izkušnja z ekipnim športom pomaga pri lažjem prilagajanju na novo okolje, kar mu koristi tudi v poslovnem svetu. “Ragbi mi je dal disciplino, vzdržljivost, zagretost, zagrizenost in to, da vedno poskušam doseči zadani cilj.”
Po življenju na Novi Zelandiji in v Veliki Britaniji ga je v Nemčiji presenetilo število ragbijskih klubov. S športom so Nemci začeli okoli leta 1900, “kar je samo nekaj let po tem, ko so prve lige ustanovili v Angliji, imajo pa okoli 200 klubov. Ragbi je boljši od tega v Sloveniji, je pa daleč od tiste ravni na Otoku”.
Ko je odšel v tujino, je želel tam ostati dve leti, morda tri. “Zdaj pa sem v tujini že deset let. Ta hip je v Sloveniji težko najti službo s primerljivo plačo, ne enako, primerljivo.”
Globalna vas tokrat kliče v Munchen. Saša Malek že devet let živi in dela na Bavarskem.
V francosko prestolnico, ki je v znamenju evropskega nogometnega prvenstva, smo poklicali Jurija Meniha.
Dr. Jure Vidmar je redni profesor mednarodnega prava na univerzi Maastricht, predavatelj na univerzi Oxford ter izredni predavatelj človekovih pravic na univerzi Pretoria.
Študentka kemije in razsikovalka Tina Škorjanc živi med New Yorkom in Abu Dhabijem
Tjaša Lorbek v Buenos Airesu uči slovenščino. Za znanje tega jezika se zanimajo predvsem potomci slovenskih izseljencev.
Matej Goršič živi v mestu Tartu v Estoniji. Najprej se je navdušil nad Finsko, kjer je živel nekaj let. V sosednjo Estonijo je odšel na izlet, tam spoznal ženo, zdaj živi in dela v drugem največjem estonskem mestu Tartu.
Vesna Sanders se je v ZDA preselila zaradi ljubezni, ki jo je spoznala v Maleziji.
Mark Boris Andrijanič opisuje, kako se je Bruselj spremenil v tednu po terorističnem napadu na letališče in podzemno železnico.
Neveljaven email naslov