Na Univerzi Georgetown je najbolj navdušena nad zavzetostjo in pripravljenostjo podiplomskih študentov na kakovostno debato. Urška Velikonja pojasnjuje, da akademska pot po navadi zahteva veliko odrekanja družine, veliko selitev. “V zadnjih sedmih letih smo živeli v Arizoni, Washingtonu, Atlanti, Čikagu, Severni Karolini in zdaj spet v Washingtonu.” Te selitve so zelo zahtevne za družino, dodaja, zato mož zadnjih nekaj let ni delal oziroma je delal doma. “Urejal je vse naše selitve, zavarovanja, čuval je otroke, kuhal in pral. Končno so otroci v šoli, tako da je zdaj ritem življenja nekoliko mirnejši.” Po diplomi na ljubljanski pravni fakulteti se je odpravila na magisterij v ZDA, kjer je na Harvardu spoznala moža pravnika. Skupaj sta prišla v Slovenijo, kjer sta si nameravala poiskati delo. Želela je poučevati na univerzi, živeti “prijetno slovensko življenje”, a po dveh letih in pol iskanja službe, zlasti za moža neuspešnega, sta se vrnila v Ameriko.

Pravnica s Harvarda Urška Velikonja, ki poučuje na Univerzi Georgetown, je najbolj navdušena nad zavzetostjo in pripravljenostjo podiplomskih študentov na kakovostno debato

Po diplomi na ljubljanski pravni fakulteti se je Urška Velikonja odpravila na magisterij v ZDA, kjer je na Harvardu spoznala moža pravnika. Skupaj sta prišla v Slovenijo, kjer sta si nameravala poiskati delo. Želela je poučevati na univerzi, živeti “prijetno slovensko življenje”, a po dveh letih in pol iskanja službe, zlasti za moža neuspešnega, sta se vrnila v Ameriko.

Pojasnjuje, da akademska pot po navadi zahteva veliko odrekanja družine, veliko selitev. “V zadnjih sedmih letih smo živeli v Arizoni, Washingtonu, Atlanti, Čikagu, Severni Karolini in zdaj spet v Washingtonu.” Te selitve so zelo zahtevne za družino, dodaja, zato mož zadnjih nekaj let ni delal oziroma je delal doma. “Urejal je vse naše selitve, zavarovanja, čuval je otroke, kuhal in pral. Končno so otroci v šoli, tako da je zdaj ritem življenja nekoliko mirnejši.”

Pri podiplomskih študentih prava, ki jih poučuje, jo najbolj navdušuje njihova pripravljenost na debato. Resda spodbujena s plačevanjem šolnine in starostjo študentov. To tudi pomeni, da mora na predavanja priti dobro pripravljena. Ker študenti veliko sprašujejo in izpostavljajo nove in nove hipotetične primere, pa je delo v predavalnici zelo interaktiven proces. Tudi stresen.

“Si predstavljate, da ste profesor začetnik, v razredu imate več kot 100 študentov in od teh vas bo 20 spraševalo vsa možna vprašanja, na katera morda še sami ne poznate odgovorov? Zadeva je precej stresna, a po nekaj letih se vprašanja začnejo ponavljati, potem je nekoliko lažje.”