Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po izobrazbi je biotehnolog, z učenjem kitajščine pa je začel po naključju, ne da bi s tem načrtoval izboljšanje zaposlitvenih možnosti. A zdaj ugotavlja, da je poznavanje biotehnologije in jezika “posrečena kombinacija”, ki mu je prinesla prednost na trgu in službo. Pri izpostavi slovenskega podjetja skrbi za vpeljevanje tehnologij na kitajski trg. Prvi pogled na Šanghaj pred štirimi leti ga je popolnoma šokiral.
Jezika se Vid Skvarča ne uči zaradi ekonomskih razlogov, ampak zato, ker je kitajščina v njegovo takrat vsakdanje življenje vnesla nekaj povsem nevsakdanjega
Vid Skvarča je po izobrazbi biotehnolog, kitajščino pa se je začel učiti po naključju, ne da bi s tem načrtoval izboljšanje zaposlitvenih možnosti. A zdaj ugotavlja, da je poznavanje biotehnologije in jezika “posrečena kombinacija”, ki mu je prinesla prednost na trgu in službo. Pri izpostavi slovenskega podjetja skrbi za vpeljevanje njihovih tehnologij na kitajski trg.
Pogled na Šanghaj pred štirimi leti ga je popolnoma šokiral. Mesto si je namreč predstavljal kot nekakšno središče za proizvodnjo cenenih izdelkov za Zahod z veliko zastarele tehnologije in revščine. Kmalu je spoznal, kako zelo se je motil.
“Mesto mi je vzelo dih. Gre za eno najbolj razvitih mest na svetu. Tukaj na Kitajskem velja za svetilnik upanja. Veliko mladih pride iz vse države, da bi zagotovili boljšo prihodnost sebi in svojim družinam. In vsi ti ljudje dajo mestu neko neverjetno dinamiko, ki mi tudi izjemno ustreza. Pravzaprav, čeprav je to malo ironično, sem v Šanghaju našel neko svobodo, ki mi je Slovenija ali pa Evropa nista mogli zagotoviti.”
Po izobrazbi je biotehnolog, z učenjem kitajščine pa je začel po naključju, ne da bi s tem načrtoval izboljšanje zaposlitvenih možnosti. A zdaj ugotavlja, da je poznavanje biotehnologije in jezika “posrečena kombinacija”, ki mu je prinesla prednost na trgu in službo. Pri izpostavi slovenskega podjetja skrbi za vpeljevanje tehnologij na kitajski trg. Prvi pogled na Šanghaj pred štirimi leti ga je popolnoma šokiral.
Jezika se Vid Skvarča ne uči zaradi ekonomskih razlogov, ampak zato, ker je kitajščina v njegovo takrat vsakdanje življenje vnesla nekaj povsem nevsakdanjega
Vid Skvarča je po izobrazbi biotehnolog, kitajščino pa se je začel učiti po naključju, ne da bi s tem načrtoval izboljšanje zaposlitvenih možnosti. A zdaj ugotavlja, da je poznavanje biotehnologije in jezika “posrečena kombinacija”, ki mu je prinesla prednost na trgu in službo. Pri izpostavi slovenskega podjetja skrbi za vpeljevanje njihovih tehnologij na kitajski trg.
Pogled na Šanghaj pred štirimi leti ga je popolnoma šokiral. Mesto si je namreč predstavljal kot nekakšno središče za proizvodnjo cenenih izdelkov za Zahod z veliko zastarele tehnologije in revščine. Kmalu je spoznal, kako zelo se je motil.
“Mesto mi je vzelo dih. Gre za eno najbolj razvitih mest na svetu. Tukaj na Kitajskem velja za svetilnik upanja. Veliko mladih pride iz vse države, da bi zagotovili boljšo prihodnost sebi in svojim družinam. In vsi ti ljudje dajo mestu neko neverjetno dinamiko, ki mi tudi izjemno ustreza. Pravzaprav, čeprav je to malo ironično, sem v Šanghaju našel neko svobodo, ki mi je Slovenija ali pa Evropa nista mogli zagotoviti.”
Urša Cehner živi v prestolnici Azerbajdžana. Država in njena prestolnica odpirata svoja vrata in kot je povedala Urša, v Bakuju živi kar nekaj Slovencev. Kakšno je njeno življenje v starem mestnem jedru, ki je del svetovne dediščine UNESCA, lahko slišite v Globalni vasi.
Je prostovoljka, aktivistka, novinarka. 10 let po olimpijskih igrah v Atenah so ostali bridki spomini.
Aljoša Petrič že 2,5 leti živi na Kanarskih otokih. Preživlja se z modno in poročno fotografijo in surfa.
Tadej Vrabec je na Nizozemskem slabi 2 leti. Ob prihodu se je precej selil, zdaj pa je v mestu Leiden, saj je tako najbližje svoji službi.
Nina Rotner pravi, da je imela ob zmagi Nemcev na svetovnem prvenstvu v nogometu tudi ona solzne oči, čeprav sploh ne spremlja nogometa.
Martin Bizjak se je po študiju odpravil na delo v Avstrijo, v mesto Dornbirn, kjer dela v podjetju za izdelavo luči, prilagojene kupcem. Dornbirn, 10. največje avstrijsko mesto, poznajo predvsem ljubitelji športa, od tam namreč izhaja hokejska ekipa, ki igra v razširjenem avstrijskem hokejskem prvenstvu. Z Martinom torej tudi o tem, ali je hokej še vedno šport številka ena v mestu in ali je Bodensko jezero te dni že dovolj toplo za kopanje.
Martin Bizjak se je po študiju odpravil na delo v Avstrijo, v mesto Dornbirn, kjer dela v podjetju za izdelavo luči, prilagojene kupcem. Dornbirn, 10. največje avstrijsko mesto, poznajo predvsem ljubitelji športa, od tam namreč izhaja hokejska ekipa, ki igra v razširjenem avstrijskem hokejskem prvenstvu. Z Martinom torej tudi o tem, ali je hokej še vedno šport številka ena v mestu in ali je Bodensko jezero te dni že dovolj toplo za kopanje.
Nena Močnik študira v Los Angelesu, kjer je ena izmed redkih kolesark v mestu. Pravi, da mesto v resnici ni tako filmsko, veliko je nasilja.
Nena Močnik študira v Los Angelesu, kjer je ena izmed redkih kolesark v mestu. Pravi, da mesto v resnici ni tako filmsko, veliko je nasilja.
Gostja Globalne vasi je bila tokrat Eva Kern, študentka mednarodnih odnosov, ki se je podala na izmenjavo v Kobenhavn.
Neveljaven email naslov