Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Anja Catherine Limon je v približno enakem deležu Slovenka in Angležinja. Po študiju pri nas in na Otoku je pristala na "tretjem" koncu Evrope – v Berlinu.
Anja Catherine Limon je v približno enakem deležu Slovenka in Angležinja. Po študiju pri nas in na Otoku je pristala na "tretjem" koncu Evrope – v Berlinu
O njem pravi, da je mesto, ki ga zaznamujejo vrednote, kot so svoboda in uživanje, pa tudi enakopravnost – v smislu, da je oboje omogočeno tudi tistim z nižjimi dohodki. V službi pri organizaciji, ki se ukvarja s pomočjo beguncem in azilantom iz LGBTQ+ skupnosti, se vsak dan trudi te sladkosti življenja vsaj začasno približati tudi priseljencem, ki jih v svojih rodnih okoljih prej nikoli niso bili deležni:
“Ne bežijo samo pred državo, ampak tudi pred svojo družbo, pred družino, prijatelji in sosedi. Bežijo sami in so zato zelo izolirani.”
Pri svojem delu se srečuje z izjemno težkimi zgodbami. Kako se spopada z njimi?
“Iskreno povedano, kar malo hladen postaneš. Moraš, da te vsaka zgodba ne prizadene osebno, ker potem težko opravljaš svoje delo.”
Pove tudi, da nemška prestolnica upravičeno slovi po pogostosti selitev in razgibanem nočnem življenju:
“Ko greš tukaj “ven”, si lahko “zunaj” 48 ur. V klubih prodajajo hrano, ljudje prinesejo s seboj obleko, vodo in sendviče, da so lahko tam cel vikend.”
Anja Catherine Limon je v približno enakem deležu Slovenka in Angležinja. Po študiju pri nas in na Otoku je pristala na "tretjem" koncu Evrope – v Berlinu.
Anja Catherine Limon je v približno enakem deležu Slovenka in Angležinja. Po študiju pri nas in na Otoku je pristala na "tretjem" koncu Evrope – v Berlinu
O njem pravi, da je mesto, ki ga zaznamujejo vrednote, kot so svoboda in uživanje, pa tudi enakopravnost – v smislu, da je oboje omogočeno tudi tistim z nižjimi dohodki. V službi pri organizaciji, ki se ukvarja s pomočjo beguncem in azilantom iz LGBTQ+ skupnosti, se vsak dan trudi te sladkosti življenja vsaj začasno približati tudi priseljencem, ki jih v svojih rodnih okoljih prej nikoli niso bili deležni:
“Ne bežijo samo pred državo, ampak tudi pred svojo družbo, pred družino, prijatelji in sosedi. Bežijo sami in so zato zelo izolirani.”
Pri svojem delu se srečuje z izjemno težkimi zgodbami. Kako se spopada z njimi?
“Iskreno povedano, kar malo hladen postaneš. Moraš, da te vsaka zgodba ne prizadene osebno, ker potem težko opravljaš svoje delo.”
Pove tudi, da nemška prestolnica upravičeno slovi po pogostosti selitev in razgibanem nočnem življenju:
“Ko greš tukaj “ven”, si lahko “zunaj” 48 ur. V klubih prodajajo hrano, ljudje prinesejo s seboj obleko, vodo in sendviče, da so lahko tam cel vikend.”
Ana Jeseničnik živi v predmestju Lozane, drugega največjega mesta ob Ženevskem jezeru. Dela v podjetju, ki se ukvarja s prodajo dronov za kartiranje.
Bogdan Batič je diplomat, ki je služboval že v Belgiji, Indiji in Etiopiji, zdaj je v Sudanu. O "sončnem" Kartumu v Globalni vasi.
Peter Lah je predavatelj na Gregorijanski univerzi v Rimu, tam živi že 5 let. Ugotavlja, da res vse poti vodijo v Rim, vendar se tam ni prav prijetno voziti z avtomobilom.
Cveto Podlogar iz Gorij pri Bledu je bil član jugoslovanske reprezentance v smučarskih tekih, po koncu aktivne kariere se je odpravil na popotovanje po svetu in se ustavil na Japonskem.
Dejan Rabič študira v enem najlepših francoskih mest, pravi pa, da imajo v Grenoblu ogromno birokaracije.
Neža Rangus je v Sloveniji študirala kemijsko tehnologijo, na Norveško se je odpravila študirati poslovne vede, posel pa našla v zagonskem podjetju, ki povezuje novinarje s časopisnimi hišami po vsem svetu. Na Norveškem jo moti predvsem vreme.
Krakov je po besedah Klemna Kvedra kulturno veliko bolj zanimiv kot Varšava, tudi cenejši. Je živahno mesto, veliko je festivalov in kulturnih dogodkov. Imajo pa velik problem s smogom, zrak je zelo onesnažen
Vsak četrtek zjutraj na Valu 202 govorimo s Slovenci, ki živijo po svetu. Tokrat smo poklicali v Armenijo.
Neveljaven email naslov