Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skoraj natanko pet let potem, ko smo v oddaji gostili Dušana Repiča, ki je na Baliju ustanovil potapljaški center, smo h klepetu povabili njegova naslednika.
Skoraj natanko pet let po tem, ko smo v oddaji gostili Dušana Repiča, ki je na Baliju ustanovil potapljaški center, smo h klepetu povabili njegova naslednika
Ana in Jure Mestek sta prevzela posle svojega potapljaškega mentorja ter zdaj živita počasno in umirjeno življenje daleč stran od “ponorelega sveta”. Pravita, da uživata v vsakodnevni komunikaciji s prijaznimi domačini (med njimi so tudi njuni delavci), ki sicer besed učinkovitost in hitrost nimajo v svojih slovarjih, jim pa štejeta v dobro, da so prav vsi tako rekoč nezmožni sprenevedanja. O tem, da je klovnska ribica (“Nemo”) dosti pogumnejša in nasilnejša kot morski pes, o tem, zakaj v Indoneziji namesto potic blagoslavljajo kovinske predmete, kot so motorji, pralni in pomivalni stroji ali pa klimatske naprave, ter o “instainfluencerjih”, ki jim v potapljaškem centru ponujata bivanje po posebni tarifi – dvojni.
Odkar živita na Baliju, sta nabrala kar nekaj zanimivih anekdot:
Ana se je odločila, da bi rada imela na vrtu arašide in fantje, ki pomagajo v potapljaškem centru, so jih posejali. Ko čez teden dni ni nič “pogledalo iz zemlje”, jih je vprašala, zakaj arašidi ne rastejo. Odgovorili so, da ne rastejo, ker jih ni nihče zalil. Na vprašanje, zakaj ne, so odgovorili, da jim je naročila le, naj jih posejejo, ne pa tudi zalijejo.
Skoraj natanko pet let potem, ko smo v oddaji gostili Dušana Repiča, ki je na Baliju ustanovil potapljaški center, smo h klepetu povabili njegova naslednika.
Skoraj natanko pet let po tem, ko smo v oddaji gostili Dušana Repiča, ki je na Baliju ustanovil potapljaški center, smo h klepetu povabili njegova naslednika
Ana in Jure Mestek sta prevzela posle svojega potapljaškega mentorja ter zdaj živita počasno in umirjeno življenje daleč stran od “ponorelega sveta”. Pravita, da uživata v vsakodnevni komunikaciji s prijaznimi domačini (med njimi so tudi njuni delavci), ki sicer besed učinkovitost in hitrost nimajo v svojih slovarjih, jim pa štejeta v dobro, da so prav vsi tako rekoč nezmožni sprenevedanja. O tem, da je klovnska ribica (“Nemo”) dosti pogumnejša in nasilnejša kot morski pes, o tem, zakaj v Indoneziji namesto potic blagoslavljajo kovinske predmete, kot so motorji, pralni in pomivalni stroji ali pa klimatske naprave, ter o “instainfluencerjih”, ki jim v potapljaškem centru ponujata bivanje po posebni tarifi – dvojni.
Odkar živita na Baliju, sta nabrala kar nekaj zanimivih anekdot:
Ana se je odločila, da bi rada imela na vrtu arašide in fantje, ki pomagajo v potapljaškem centru, so jih posejali. Ko čez teden dni ni nič “pogledalo iz zemlje”, jih je vprašala, zakaj arašidi ne rastejo. Odgovorili so, da ne rastejo, ker jih ni nihče zalil. Na vprašanje, zakaj ne, so odgovorili, da jim je naročila le, naj jih posejejo, ne pa tudi zalijejo.
Globalna vas tokrat kliče v Munchen. Saša Malek že devet let živi in dela na Bavarskem.
V francosko prestolnico, ki je v znamenju evropskega nogometnega prvenstva, smo poklicali Jurija Meniha.
Dr. Jure Vidmar je redni profesor mednarodnega prava na univerzi Maastricht, predavatelj na univerzi Oxford ter izredni predavatelj človekovih pravic na univerzi Pretoria.
Študentka kemije in razsikovalka Tina Škorjanc živi med New Yorkom in Abu Dhabijem
Tjaša Lorbek v Buenos Airesu uči slovenščino. Za znanje tega jezika se zanimajo predvsem potomci slovenskih izseljencev.
Matej Goršič živi v mestu Tartu v Estoniji. Najprej se je navdušil nad Finsko, kjer je živel nekaj let. V sosednjo Estonijo je odšel na izlet, tam spoznal ženo, zdaj živi in dela v drugem največjem estonskem mestu Tartu.
Vesna Sanders se je v ZDA preselila zaradi ljubezni, ki jo je spoznala v Maleziji.
Mark Boris Andrijanič opisuje, kako se je Bruselj spremenil v tednu po terorističnem napadu na letališče in podzemno železnico.
Neveljaven email naslov