Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Anže Štupar je med njeno študijsko izmenjavo v Sloveniji spoznal Paragvajko, se zaljubil, nato pa skupaj z njo preselil v mesto Luque blizu prestolnice Asunción.
Anže Štupar je Paragvajko spoznal med njeno študijsko izmenjavo v Sloveniji, se vanjo zaljubil, nato pa se skupaj z njo preselil v mesto Luque blizu prestolnice Asunción
Poleg okolja je zamenjal tudi poklic: od nekdaj ga je zanimala (orkestralna) glasba in ta hip dela v ekipi ustvarjalcev prvega paragvajskega animiranega filma. Pripoveduje, kako se znajde v okolju, ki ga prežemajo močna družbena neenakost, korupcija, nedelujoča socialna država in druge tegobe, ki pestijo t. i. države v razvoju.
“Paragvaj ima zelo težko zgodovino, že od hladne vojne naprej. Dolgo časa je bil pod diktaturo. So pod velikim vplivom neoliberalne ekonomije, ki jo promovirajo Združene države, in za državo v razvoju je tak princip delovanja zelo težaven. Nastale so namreč zelo velike razlike med različnimi sloji prebivalstva, kar 20 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine, večina jih dela z minimalno plačo, tako da življenje tukaj ni rožnato.”
Pravi, da so razlike nevzdržne, kar se kaže tudi v visoki stopnji kriminala. In ko smo ravno pri kriminalu, kolikokrat je Anže že podkupil kakšno uradno osebo?
“Tukaj je korupcije dokaj veliko, tako da sem tudi že sam moral podkupiti policista, ni eden trenutkov, na katere sem najbolj ponosen, pa vendar, ko te tukaj ustavijo, točno veš, da te ne ustavljajo, ker bi bilo s tvojim avtomobilom kaj narobe. Še posebej pred prazniki, ko je treba nakupiti darila za družine, so posebej dejavni in napeljujejo pogovor k temu, da želijo podkupnino. In v mojem primeru, ko sem odprl denarnico, je policist kar sam segel vanjo in si izbral bankovec, ki ga je želel. /…/ Jaz sem se že kar nekako naučil, da ko se vozim z avtomobilom, če imam pri sebi večji znesek denarja, ga določen del skrijem v določen del avta, tako da ko odprem denarnico, je videti, kot da imam veliko manj denarja, kot ga v resnici imam s sabo. Tako da njemu sem dal recimo 10 evrov, zelo poceni ‘prideš čez’ tukaj.”
Anže Štupar je med njeno študijsko izmenjavo v Sloveniji spoznal Paragvajko, se zaljubil, nato pa skupaj z njo preselil v mesto Luque blizu prestolnice Asunción.
Anže Štupar je Paragvajko spoznal med njeno študijsko izmenjavo v Sloveniji, se vanjo zaljubil, nato pa se skupaj z njo preselil v mesto Luque blizu prestolnice Asunción
Poleg okolja je zamenjal tudi poklic: od nekdaj ga je zanimala (orkestralna) glasba in ta hip dela v ekipi ustvarjalcev prvega paragvajskega animiranega filma. Pripoveduje, kako se znajde v okolju, ki ga prežemajo močna družbena neenakost, korupcija, nedelujoča socialna država in druge tegobe, ki pestijo t. i. države v razvoju.
“Paragvaj ima zelo težko zgodovino, že od hladne vojne naprej. Dolgo časa je bil pod diktaturo. So pod velikim vplivom neoliberalne ekonomije, ki jo promovirajo Združene države, in za državo v razvoju je tak princip delovanja zelo težaven. Nastale so namreč zelo velike razlike med različnimi sloji prebivalstva, kar 20 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine, večina jih dela z minimalno plačo, tako da življenje tukaj ni rožnato.”
Pravi, da so razlike nevzdržne, kar se kaže tudi v visoki stopnji kriminala. In ko smo ravno pri kriminalu, kolikokrat je Anže že podkupil kakšno uradno osebo?
“Tukaj je korupcije dokaj veliko, tako da sem tudi že sam moral podkupiti policista, ni eden trenutkov, na katere sem najbolj ponosen, pa vendar, ko te tukaj ustavijo, točno veš, da te ne ustavljajo, ker bi bilo s tvojim avtomobilom kaj narobe. Še posebej pred prazniki, ko je treba nakupiti darila za družine, so posebej dejavni in napeljujejo pogovor k temu, da želijo podkupnino. In v mojem primeru, ko sem odprl denarnico, je policist kar sam segel vanjo in si izbral bankovec, ki ga je želel. /…/ Jaz sem se že kar nekako naučil, da ko se vozim z avtomobilom, če imam pri sebi večji znesek denarja, ga določen del skrijem v določen del avta, tako da ko odprem denarnico, je videti, kot da imam veliko manj denarja, kot ga v resnici imam s sabo. Tako da njemu sem dal recimo 10 evrov, zelo poceni ‘prideš čez’ tukaj.”
Iz največjega kitajskega mesta se je oglasil Janko Le Ulaga, sin slovenskega veleposlanika, ki ga je poklicna pot pred desetletjem vrnila v rodno Kitajsko. V Šanghaju je preživel tudi obe koronski zaprtji in je tako lani neprekinjeno med štirimi stenami ostal kar dva meseca. Kako domačo spalnico spremeniti v badminton igrišče in v takšnih situacijah ohraniti trezno glavo?
Pri samem nabiranju kokosovih orehov med lokalnimi prebivalci veljajo posebna pravila. Kokos, ki pade na tla, pripada tistemu, ki prvi okrog njega v pesek nariše črto.
Čeprav so vešči gospodinjskih opravil, pa tokratna gostja opaža, da ne znajo z denarjem, prav tako pa šepa njihova organizacija. Včasih se zato pošali, da bi lahko v nasprotnem primeru na Zanzibarju denar kar pobirali.
Otroštvo je preživela na Koroškem. O sebi pravi, da ni bila nikoli posebej goreča hribolazka, pohodnica ali nasploh ljubiteljica narave. Vedno si je želela postati mestno dekle, nato pa jo je škotska pokrajina popolnoma prevzela.
Pred približno desetletjem se je preselila v Bilzen, flamsko mesto v Belgiji. Med drugim priznava, da se je šele tam naučila varčevati z denarjem.
Je lastnik 50 hektarjev posestva v sklopu plantaže, ki je velika nekaj več kot 200 hektarov v vasi Tamnjanica blizu Niša na jugu Srbije.
Tako domačini pravijo izoliranemu mestecu Fort McMurray na skrajnem severu kanadske province Alberta, kjer je 15 let prebivala naša gostja.
Kljub statusu športnice časa za počitek ni veliko, pravi 22-letna obetavna nogometašica Pia Božič.
Tokratni gost Globalne vasi je Niko Vereš, 25-letni padalec, ki je pred približno pol leta pograbil priložnost za sanjsko službo in se preselil v Dubaj.
Urška in Jernej Šorn sta se po sedmih letih bivanja na Britanskem otočju resneje lotila uresničitve dolgoletnih sanj o tem, da bi prodrla na glasbeni trg ter se preživljala s pisanjem in izvajanjem glasbe.
Blanko Kegl je kot aktivno tabornico mesto navdušilo z bogato ponudbo naravnih lepot, pravi pa, da pogreša “stari Dahab”, ko še ni bil tako turistično razvit.
Popotnika Nena Tomelj Bobnar in Blaž Levičnik sta se aprila lani odpravila na t. i. Pacifiško pot. Prehoditi sta nameravala približno 4.000-kilometrsko traso po zahodni obali Združenih držav Amerike, ki vodi od ameriške meje z Mehiko na jugu do Kanade na severu. Pot sta morala predčasno zaključiti, saj jima je pot pred mejo z Oregonom prekrižal obsežen gozdni požar.
Tako predvideva Lea Colner, ki že dobro desetletje živi na Švedskem, v majhnem mestu v bližini Stockholma, kjer dela kot ravnateljica na eni od tamkajšnjih šol.
“New York je čudovit, vendar se ne more primerjati s Celjem, ki je najlepše mesto na svetu,” je rekla 5-letna hči Urške Zrinski med izletom v New York.
Tokratna gostja Globalne vasi je Elena Lazarova, 27-letna socialna delavka iz Brežic, ki je že kmalu po študiju in po približno letu dni dela v Sloveniji odšla iskat boljše možnosti na severu Stare celine.
Tokratni gost Globalne vasi je antropolog dr. Žiga Podgornik Jakil, ki se je pred sedmimi leti, ko je svoje domače okolje za nekaj mesecev zamenjal za Berlin, nad njim takoj navdušil.
Globalna vas se tokrat odpravlja v kraje, kjer ni bila še nikoli: Guernsey, otok v Rokavskem prelivu ob obali Normandije, ki sicer leži ob francoski obali, a spada pod "britansko krono".
V Globalni vasi gostimo Uroša in Matejo Lotrič, ki s sinom in hčerko že 11 let prebivata na Sončni obali v Avstraliji, kjer imata tudi svoje podjetje.
Gostja tokratne Globalne vasi je Tina Batistuta, ki je pri nas nekaj časa delala v turizmu, nato pa jo je ljubezen iz rodnega Tolmina odpeljala v nizozemski Haag.
Tokratni gost je Matej Mali, ki se je februarja 2020 po diplomi iz lesarstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani skupaj s partnerko odpravil na potovanje po Novi Zelandiji.
Neveljaven email naslov
