Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sabina Eldomy v Egiptu živi že 17 let. Z družino so v popolni izolaciji, za katero so se odločili sami, ker se drugi ljudje ne držijo ukrepov.
Sabina Eldomy v Egiptu živi že 17 let. Z družino so že dva meseca v popolni izolaciji, za katero so se odločili sami, ker se drugi ljudje ne držijo ukrepov
V trgovino jim ni treba hoditi, ker je bilo tam že pred koronačasi mogoče 24 ur na dan na dom naročiti čisto vse. “Kar koli potrebujemo, zdaj naročamo po spletu.”
Egipt je največje afriško žarišče epidemije. Zelo skrb vzbujajočo statistiko pa je treba po besedah naše sogovornice jemati z zrnom soli – v “neverjetnem” porastu je namreč tudi število smrti zaradi pljučnice in drugih bolezni dihal.
“Vlada se je potrudila, a ljudje tega niso vzeli resno. Mogoče neizobraženost, v Egiptu je visoka nepismenost, tako da ljudje morda niti ne vedo točno, s čim imajo opravka. Veliko ljudi nima niti vode, kako naj si potem umivajo roke?”
Sabina je povedala tudi, da celo zdravstveno osebje nima kakovostne zaščitne opreme, uporabljajo le navadne kirurške maske. Drugi ljudje pa jih pogosto sploh nimajo:
“Si jih morda ne morejo privoščiti, ker je že pomanjkanje. Cene so pa od začetka zelo narasle. Kjer je treba vstopiti z masko, problem rešujejo tako, da spredaj stoji nekdo, ki jih posoja za en funt (približno šest centov). Nekdo jo vzame, vstopi in jo nato vrne. Potem jo (isto masko) vzame nekdo drug in tako naprej.”
Sabina Eldomy v Egiptu živi že 17 let. Z družino so v popolni izolaciji, za katero so se odločili sami, ker se drugi ljudje ne držijo ukrepov.
Sabina Eldomy v Egiptu živi že 17 let. Z družino so že dva meseca v popolni izolaciji, za katero so se odločili sami, ker se drugi ljudje ne držijo ukrepov
V trgovino jim ni treba hoditi, ker je bilo tam že pred koronačasi mogoče 24 ur na dan na dom naročiti čisto vse. “Kar koli potrebujemo, zdaj naročamo po spletu.”
Egipt je največje afriško žarišče epidemije. Zelo skrb vzbujajočo statistiko pa je treba po besedah naše sogovornice jemati z zrnom soli – v “neverjetnem” porastu je namreč tudi število smrti zaradi pljučnice in drugih bolezni dihal.
“Vlada se je potrudila, a ljudje tega niso vzeli resno. Mogoče neizobraženost, v Egiptu je visoka nepismenost, tako da ljudje morda niti ne vedo točno, s čim imajo opravka. Veliko ljudi nima niti vode, kako naj si potem umivajo roke?”
Sabina je povedala tudi, da celo zdravstveno osebje nima kakovostne zaščitne opreme, uporabljajo le navadne kirurške maske. Drugi ljudje pa jih pogosto sploh nimajo:
“Si jih morda ne morejo privoščiti, ker je že pomanjkanje. Cene so pa od začetka zelo narasle. Kjer je treba vstopiti z masko, problem rešujejo tako, da spredaj stoji nekdo, ki jih posoja za en funt (približno šest centov). Nekdo jo vzame, vstopi in jo nato vrne. Potem jo (isto masko) vzame nekdo drug in tako naprej.”
Nekoč oglaševalka, danes pa lastnica podjetja, ki se ukvarja s prodajo kozmetike.
Anja Catherine Limon je v približno enakem deležu Slovenka in Angležinja. Po študiju pri nas in na Otoku je pristala na "tretjem" koncu Evrope – v Berlinu.
Kaja Doupona že šest let živi na Švedskem, tja se je po končanem študiju komunikologije odpravila študirat matematiko. Čeprav je nikoli prej ni marala!
Celjanka, učiteljica nemščine se je 100 let potem, ko se je na pot okrog sveta odpravila njena someščanka in ena največjih svetovnih popotnic Alma Karlin, odpravila po njenih stopinjah.
Filozofinja, teologinja in veterinarska tehnica se po šestih letih življenja v Carigradu z možem domačinom loteva novega življenjskega izziva.
Mateja Pavlič že deset let z možem živi v soparnem močvirju globokega juga Združenih držav, družbo jima delajo simpatično odbite evolucijske stvaritve.
Zarja Protner je novinarka in komunikologinja, ki večino svojega časa preživi na Facebooku.
Generativni fonolog se po letih preseljevanja z ene na drugo svetovno univerzo v Torontu prvič počuti domače.
Slavica Tucakov je pred dvema letoma Slovenijo zamenjala za Cardiff. Pustila je redno službo in se v Wales odpravila na avdicijo za glasbeno skupino. Avdicijo za mesto basistke je sicer prestala, a je nato sodelovanje padlo v vodo. A vendar: slab začetek, dober konec! Trenutno dela v Chapter Arts Centru, ki daje dom številnim umetnikom in ki so ga ob ustanovitvi – pred skoraj 50 leti – s koncertom podprli člani skupine Pink Floyd. Tudi z glasbo se ukvarja, med drugim je nastopala z zasedbo Kosheen.
Poleg naravnega bogastva ozemlja, na katerem bivamo, smo si Slovenci in Novozelandci podobni tudi po življenjskem slogu.
Luka Golež je bil v najstniških letih obetaven košarkar, a je namesto športne kariere zaplaval v akademske vode.
S prijateljem sta se tako pred nekaj leti v iskanju novih izzivov in močno željo po uspehu podala na pot do zvezd. Kot primerno izstrelišče v vesolje, ki ga krasijo zvezde svetovne estrade, odete v oblačila najmočnejših blagovnih znamk, sta izbrala London. Tam se je Jožef pogovarjal z velikimi imeni šovbiznisa, kot so Robert De Niro, Adriana Lima, Sophie Turner, David Schwimmer in Naomi Campbell. Slednja ga je samo s svojo prezenco in par besedami tako navdušila, da je pozneje spisal knjigo s protagonistko, katere osebnost temelji na njeni, za “Rossa iz Prijateljev” pa pravi, da je eden najbolj pristnih in priljudnih zvezdnikov, kar jih lahko spoznaš.
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
Fotograf in reportažni novinar zadnjih deset let prebiva v največjem južnoameriškem mestu Sao Paulo v Braziliji, kjer se po njegovih besedah zaradi gneče, neprijazne infrastrukture, kaotičnih razmer v prometu ter socialnih razlik in kriminala ne živi prav dobro. Zato razmišlja o vrnitvi v Slovenijo.
Aprila Cotič Jasaitiene dela v valutni banki, kjer je zadolžena za komuniciranje s poslovnimi partnerji z Balkana. V baltski državi, ki ji je dolga desetletja vladal komunistični režim nekdanje Sovjetske zveze, povprečna bruto plača dosega manj kot osemsto evrov. Veliko je sive ekonomije; podjetja delavcem uradno izplačujejo minimalno plačo. Da bi državi plačevala čim manj prispevkov, dodatke k plačam podjetja urejajo z raznimi aneksi ali pa izplačujejo kar “na roko”.
Boštjan Božič z ženo Vietnamko prebiva v Vancouvru v kanadski provinci Britanska Kolumbija, a v glavnem meni, da se tako v Sloveniji kot na jugovzhodu Azije – če prezremo onesnaženost – živi bolje. Za Vancouver sicer pravi, da je »Slovenija v malem«: tako kot mi tam so zelo ponosni na to, da imajo na tako majhnem ozemlju gore in morje, radi se pa tudi primerjajo s sosedi Američani – tako kot mi z Avstrijci, pri katerih je trava vselej bolj zelena, plače so višje, najemnine stanovanj in davki nižji itn.
Gostja prve epizode nove sezone je Jasmina Gregor, ki je več let delala na luksuznih križarkah. O dragocenih izkušnjah življenja na ladji, bivanju v majhni sobici (praviloma brez oken), ter o skupni točki križarjenja in resničnostnega šova.
Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.
Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.
Posebna poletna izdaja Globalne vasi: Slovenija, (tudi) moja dežela! Gostimo športnike, glasbenike in druge posebneže, ki so sicer rojeni v tujini, a so za svoj dom – po takšnem ali drugačnem naključju – izbrali Slovenijo.
Neveljaven email naslov
