Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sabina Eldomy v Egiptu živi že 17 let. Z družino so v popolni izolaciji, za katero so se odločili sami, ker se drugi ljudje ne držijo ukrepov.
Sabina Eldomy v Egiptu živi že 17 let. Z družino so že dva meseca v popolni izolaciji, za katero so se odločili sami, ker se drugi ljudje ne držijo ukrepov
V trgovino jim ni treba hoditi, ker je bilo tam že pred koronačasi mogoče 24 ur na dan na dom naročiti čisto vse. “Kar koli potrebujemo, zdaj naročamo po spletu.”
Egipt je največje afriško žarišče epidemije. Zelo skrb vzbujajočo statistiko pa je treba po besedah naše sogovornice jemati z zrnom soli – v “neverjetnem” porastu je namreč tudi število smrti zaradi pljučnice in drugih bolezni dihal.
“Vlada se je potrudila, a ljudje tega niso vzeli resno. Mogoče neizobraženost, v Egiptu je visoka nepismenost, tako da ljudje morda niti ne vedo točno, s čim imajo opravka. Veliko ljudi nima niti vode, kako naj si potem umivajo roke?”
Sabina je povedala tudi, da celo zdravstveno osebje nima kakovostne zaščitne opreme, uporabljajo le navadne kirurške maske. Drugi ljudje pa jih pogosto sploh nimajo:
“Si jih morda ne morejo privoščiti, ker je že pomanjkanje. Cene so pa od začetka zelo narasle. Kjer je treba vstopiti z masko, problem rešujejo tako, da spredaj stoji nekdo, ki jih posoja za en funt (približno šest centov). Nekdo jo vzame, vstopi in jo nato vrne. Potem jo (isto masko) vzame nekdo drug in tako naprej.”
Sabina Eldomy v Egiptu živi že 17 let. Z družino so v popolni izolaciji, za katero so se odločili sami, ker se drugi ljudje ne držijo ukrepov.
Sabina Eldomy v Egiptu živi že 17 let. Z družino so že dva meseca v popolni izolaciji, za katero so se odločili sami, ker se drugi ljudje ne držijo ukrepov
V trgovino jim ni treba hoditi, ker je bilo tam že pred koronačasi mogoče 24 ur na dan na dom naročiti čisto vse. “Kar koli potrebujemo, zdaj naročamo po spletu.”
Egipt je največje afriško žarišče epidemije. Zelo skrb vzbujajočo statistiko pa je treba po besedah naše sogovornice jemati z zrnom soli – v “neverjetnem” porastu je namreč tudi število smrti zaradi pljučnice in drugih bolezni dihal.
“Vlada se je potrudila, a ljudje tega niso vzeli resno. Mogoče neizobraženost, v Egiptu je visoka nepismenost, tako da ljudje morda niti ne vedo točno, s čim imajo opravka. Veliko ljudi nima niti vode, kako naj si potem umivajo roke?”
Sabina je povedala tudi, da celo zdravstveno osebje nima kakovostne zaščitne opreme, uporabljajo le navadne kirurške maske. Drugi ljudje pa jih pogosto sploh nimajo:
“Si jih morda ne morejo privoščiti, ker je že pomanjkanje. Cene so pa od začetka zelo narasle. Kjer je treba vstopiti z masko, problem rešujejo tako, da spredaj stoji nekdo, ki jih posoja za en funt (približno šest centov). Nekdo jo vzame, vstopi in jo nato vrne. Potem jo (isto masko) vzame nekdo drug in tako naprej.”
V oddaji Globalna vas smo poklicali v enega odročnejših koščkov Rusije, v domovanje dedka Mraza.
Neža Kodrič Podobnik se je iz Nepala preselila na Filipine. Razlog? “Težave z vizo. Drugi pomemben razlog pa je pralni stroj, ki ga v Nepalu nisem imela, na Filipinih pa mi je bil obljubljen.” Tradicionalistična država se sooča z naglim razvojem. Med tujimi vplivi je močan predvsem ameriški, pojasnjuje sogovornica. Dodaja, da Španci, razen katolištva, niso pustili veliko zapuščine. V domačem jeziku je na primer nekaj španskih besed.
Vrhunski jazz bobnar se je po Linzu in New Yorku znašel v Tel Avivu. Mesto je nekakšen mehurček, precej drugačen od ostalega Izraela. Pravi, da je izraelska glasba zelo mednarodna, multikulturna, polna različnih vplivov. Od doma do plaže ima sedem minut hoje.
Na otoku Isle of Man živita dva Slovenca. Žandi Dežman tri leta dela za podjetje, ki se ukvarja s spletnim igranjem pokra, živi pa na podeželju. “Je zelo prazno. Imava samo eno sosedo in cel kup ovac naokoli, tako da je blažen mir.”
Tina Logar že dve leti in pol živi v Cape Townu v Južni Afriki. Tja sta se z možem preselila zaradi njegove službe. Pravi, da je čudovito, je pa mesto nevarno in včasih se kar čudi turistom, ko tako brezskrbno tavajo po ulicah. Ona si ne bi upala.
Pred tremi leti in pol sta bila z ženo brez službe in brez resne perspektive, odločila sta se za odhod v Nemčijo. Kot gradbeni inženir pravi, da je Stuttgart trenutno mesto priložnosti.
Po sedmih letih življenja v ZDA še vedno ohranja nekatere navade, pregovorno značilne za Slovenijo. "V moji hiši se morajo vsi preobuti, ker sem jih tako navadila."
Jure Klopčič živi v kontejnerskem naselju, tik pod polarnim pasom, v službo pa se pripelje z letalom. Dela namreč v rudniku urana v kanadski divjini.
Tadej Košmrlj kliče na Islandijo. V Globalno vas se oglaša Mojca Andrilovič.
Urška Vogrinčič živi in dela v Freiburgu, ki velja za nemško kolesarsko prestolnico. Steze so urejene, kolesarji imajo v prometu prednost in strah med vožnjo je skoraj odveč.
"Smučanje je tukaj zelo popularno." Trditev velja za Slovenijo in Novo Zelandijo, kjer že 13 let živi Katrin Johnston. Poročena je z Novozelandcem, je bivša novinarka, ki zdaj dela kot PR-ovka v državni instituciji, ki skrbi za obnovo po katastrofalnem potresu, ki je Chistchurch prizadel pred šestimi leti. Prejšnji vikend je bila z družino še na zadnjem smučanju pred pomladjo.
Je mati treh otrok, poje v pevskem zboru in glasbeni skupini, teče polmaratone in je raziskovalka umetne inteligence ter predavateljica na univerzi v Cambridgu. Vse to je dr. Mateja Jamnik.
Pred prometno najbolj obremenjenimi konci tedna smo pogledali, kako je promet urejen v mestih, kjer živijo gostje Globalne vasi.
Neveljaven email naslov
