Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Globalna vas je v goste povabila antropologinjo Tino Zgonik, ki že leta prebiva v La Pazu, (administrativnem) glavnem mestu Bolivije. Gre za državo, ki ima poleg Paragvaja najvišji odstotek indijanskega prebivalstva v Južni Ameriki. V intervjuju obravnavamo cel kup z naše perspektive nenavadnih fenomenov, povezanih z vsakdanjim življenjem tamkajšnjega prebivalstva - na primer o dejstvu, da bolivijski otroci (skoraj) nikoli ne jokajo - pa tudi posebnosti v boju proti novemu koronavirusu, kot je močna vera v vsemogočnost klorovega dioksida, ki sicer na splošno velja za 'zdravilo zoper vse'.
O nenavadnih fenomenih vsakdanjega življenja, šamanizmu, pa tudi o močni veri v vsemogočnost klorovega dioksida, ki sicer velja za zdravilo zoper vse
Globalna vas je v goste povabila Tino Zgonik, ki že leta prebiva v La Pazu, (administrativnem) glavnem mestu Bolivije. Gre za državo, ki ima poleg Paragvaja najvišji odstotek indijanskega prebivalstva v Južni Ameriki.
"Bolivija je relativno divja država, druge južnoameriške države so bolj civilizirane, globalizirane. Do tujcev je bolj zadrta država, ampak mesto La Paz me vedno znova očara. Za raziskovanje je dobra izhodiščna točka."
Antropologinja, ki že trinajst let raziskuje zdravilstvo in šamanizem, na vprašanje, kako se v prvotnih ljudstvih zdravi bolezni, odgovarja, da je naravno zdravilstvo v Boliviji zelo cenjeno, ampak koncept bolezni je popolnoma drugačen, bolezen je kulturno pogojena. Da obstajajo bakterije, virusi, je samo en pogled na svet.
Tina govori tudi o posebnostih v boju proti novemu koronavirusu, kot je močna vera v vsemogočnost klorovega dioksida, ki sicer na splošno velja za 'zdravilo zoper vse', ter o cel kup z naše perspektive nenavadnih fenomenov, povezanih z vsakdanjim življenjem tamkajšnjega prebivalstva. Ste vedeli, da bolivijski otroci (skoraj) nikoli ne jočejo?
"Glavni razlog so starši. Ti so manj obremenjeni, manj zahtevni do sebe, ne potrebujejo vseh materialnih dobrin. Ljudje so dejansko zadovoljni s seboj in svojim življenjem, kakršno je. Kot narod so izjemno mirni in tihi."
Globalna vas je v goste povabila antropologinjo Tino Zgonik, ki že leta prebiva v La Pazu, (administrativnem) glavnem mestu Bolivije. Gre za državo, ki ima poleg Paragvaja najvišji odstotek indijanskega prebivalstva v Južni Ameriki. V intervjuju obravnavamo cel kup z naše perspektive nenavadnih fenomenov, povezanih z vsakdanjim življenjem tamkajšnjega prebivalstva - na primer o dejstvu, da bolivijski otroci (skoraj) nikoli ne jokajo - pa tudi posebnosti v boju proti novemu koronavirusu, kot je močna vera v vsemogočnost klorovega dioksida, ki sicer na splošno velja za 'zdravilo zoper vse'.
O nenavadnih fenomenih vsakdanjega življenja, šamanizmu, pa tudi o močni veri v vsemogočnost klorovega dioksida, ki sicer velja za zdravilo zoper vse
Globalna vas je v goste povabila Tino Zgonik, ki že leta prebiva v La Pazu, (administrativnem) glavnem mestu Bolivije. Gre za državo, ki ima poleg Paragvaja najvišji odstotek indijanskega prebivalstva v Južni Ameriki.
"Bolivija je relativno divja država, druge južnoameriške države so bolj civilizirane, globalizirane. Do tujcev je bolj zadrta država, ampak mesto La Paz me vedno znova očara. Za raziskovanje je dobra izhodiščna točka."
Antropologinja, ki že trinajst let raziskuje zdravilstvo in šamanizem, na vprašanje, kako se v prvotnih ljudstvih zdravi bolezni, odgovarja, da je naravno zdravilstvo v Boliviji zelo cenjeno, ampak koncept bolezni je popolnoma drugačen, bolezen je kulturno pogojena. Da obstajajo bakterije, virusi, je samo en pogled na svet.
Tina govori tudi o posebnostih v boju proti novemu koronavirusu, kot je močna vera v vsemogočnost klorovega dioksida, ki sicer na splošno velja za 'zdravilo zoper vse', ter o cel kup z naše perspektive nenavadnih fenomenov, povezanih z vsakdanjim življenjem tamkajšnjega prebivalstva. Ste vedeli, da bolivijski otroci (skoraj) nikoli ne jočejo?
"Glavni razlog so starši. Ti so manj obremenjeni, manj zahtevni do sebe, ne potrebujejo vseh materialnih dobrin. Ljudje so dejansko zadovoljni s seboj in svojim življenjem, kakršno je. Kot narod so izjemno mirni in tihi."
Julijo Sardelić je v Firence pripeljala akademska kariera, všeč ji je predvsem toplo podnebje in oblična kava. Pravi, da mesto včasih deluje kar kot ameriška enklava.
Nadarjen slovenski kontrabasist mlajše generacije, ki je bil leta 2011 sprejet med slovite Dunajske filharmonike.
Maja Rutar Smedmark je v Älmhult na Švedskem prišla po velikem naključju. Älmhult je rodni kraj Ikee.
Staša Mlekuž v Kolombu živi že tri leta, preživlja se z delom v turizmu, ukvarja pa se tudi z organizacijo porok. Pravi, da se za poroko na Šri Lanki največkrat odločajo mladi avanturistični pari, ki si želijo majhen intimen obred.
Urška Leban živi v Varšavi, Poljake skuša prepričati, da so tudi slovenska vina komercialno zanimiva. S poljskim zdravstvenim sistemom ima tudi slabe izkušnje, ob porodu so ji skoraj zamenjali otroka.
Matija Krajnc že tri leta živi in dela na Nizozemskem. Pred kratkim se je preselil v mesto Den Bosch ('s-Hertogenbosch).
Žiga Pirnat je glasbenik, ki je stalno na poti med Ljubljano in Los Angelesom.
Marino Ferfolja je v London odpeljala ljubezen do vina in delo v Wine Intelligence.
Marino Ferfolja je v London odpeljala ljubezen do vina in delo v Wine Intelligence.
Hana Stevič je najmlajša gostja Globalne vasi do zdaj. V ZDA opravlja srednjo šolo, za to možnost pa se je morala precej potruditi - celo šolsko leto je izpolnjevala papirje in obrazce.
Simona Gale že nekaj let prebiva v avstrijski prestolnici: "Živim Dunaj. Uživam v stvareh, ki jih turisti ne doživijo. Mesto je multi-kulti in ponuja cel kup zanimivih stvari."
Neveljaven email naslov