Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Aurora Jana Frank se je novembra, ob začetku dolge zime, preselila na Islandijo. "Nikoli si nisem mislila, da bom pristala na tako mrzlem delčku naše Zemlje."
Aurora Jana Frank se je novembra, ob začetku dolge zime, preselila na Islandijo
Čakalo jo je delo v domu za starejše v manjšem kraju na jugu Islandije. Kraj s težko izgovorljivim imenom, Kirkjubaejarklaustur, je hitro postal njen dom.
Aurora Jana Frank s stanovalci doma že klepeta v islandščini, nekatere islandske navade pa jo še vedno motijo. "Naučila sem se, da vsega ne morem razumeti, lahko pa to vseeno sprejmem."
“Kot 'šparovni' Slovenki mi nikakor ni šlo v glavo, kako lahko imajo celo zimo odprto okno in zraven na vso moč prižgane radiatorje.”
Islandija je znana tudi po (za nas) visokih cenah. Aurora pravi, da nekatere cene zelo začudijo, tudi če imaš islandsko plačo: “Cena grozdja se na Islandiji verjetno začne z desetimi evri za kilogram.”
“Želela sem poskusiti islandske maline, ki jih gojijo v steklenjakih. In ko sva s kolegico potovali okoli Islandije, sva se ustavili na neki kmetiji in sem kupila plastično posodico, v kateri je bilo 125 gramov malin, to se pravi, dno je bilo ravno pokrito. Cena je bila sedemsto islandskih kron, to bi bilo recimo okoli štiri evre osemdeset. Po tistem sem si obljubila, da islandskega sadja vsaj kmalu ne (kupim) več, ker česa tako kislega v življenju še nisem jedla.”
Aurora Jana Frank se je novembra, ob začetku dolge zime, preselila na Islandijo. "Nikoli si nisem mislila, da bom pristala na tako mrzlem delčku naše Zemlje."
Aurora Jana Frank se je novembra, ob začetku dolge zime, preselila na Islandijo
Čakalo jo je delo v domu za starejše v manjšem kraju na jugu Islandije. Kraj s težko izgovorljivim imenom, Kirkjubaejarklaustur, je hitro postal njen dom.
Aurora Jana Frank s stanovalci doma že klepeta v islandščini, nekatere islandske navade pa jo še vedno motijo. "Naučila sem se, da vsega ne morem razumeti, lahko pa to vseeno sprejmem."
“Kot 'šparovni' Slovenki mi nikakor ni šlo v glavo, kako lahko imajo celo zimo odprto okno in zraven na vso moč prižgane radiatorje.”
Islandija je znana tudi po (za nas) visokih cenah. Aurora pravi, da nekatere cene zelo začudijo, tudi če imaš islandsko plačo: “Cena grozdja se na Islandiji verjetno začne z desetimi evri za kilogram.”
“Želela sem poskusiti islandske maline, ki jih gojijo v steklenjakih. In ko sva s kolegico potovali okoli Islandije, sva se ustavili na neki kmetiji in sem kupila plastično posodico, v kateri je bilo 125 gramov malin, to se pravi, dno je bilo ravno pokrito. Cena je bila sedemsto islandskih kron, to bi bilo recimo okoli štiri evre osemdeset. Po tistem sem si obljubila, da islandskega sadja vsaj kmalu ne (kupim) več, ker česa tako kislega v življenju še nisem jedla.”
V oddaji Globalna vas smo poklicali v enega odročnejših koščkov Rusije, v domovanje dedka Mraza.
Neža Kodrič Podobnik se je iz Nepala preselila na Filipine. Razlog? “Težave z vizo. Drugi pomemben razlog pa je pralni stroj, ki ga v Nepalu nisem imela, na Filipinih pa mi je bil obljubljen.” Tradicionalistična država se sooča z naglim razvojem. Med tujimi vplivi je močan predvsem ameriški, pojasnjuje sogovornica. Dodaja, da Španci, razen katolištva, niso pustili veliko zapuščine. V domačem jeziku je na primer nekaj španskih besed.
Vrhunski jazz bobnar se je po Linzu in New Yorku znašel v Tel Avivu. Mesto je nekakšen mehurček, precej drugačen od ostalega Izraela. Pravi, da je izraelska glasba zelo mednarodna, multikulturna, polna različnih vplivov. Od doma do plaže ima sedem minut hoje.
Na otoku Isle of Man živita dva Slovenca. Žandi Dežman tri leta dela za podjetje, ki se ukvarja s spletnim igranjem pokra, živi pa na podeželju. “Je zelo prazno. Imava samo eno sosedo in cel kup ovac naokoli, tako da je blažen mir.”
Tina Logar že dve leti in pol živi v Cape Townu v Južni Afriki. Tja sta se z možem preselila zaradi njegove službe. Pravi, da je čudovito, je pa mesto nevarno in včasih se kar čudi turistom, ko tako brezskrbno tavajo po ulicah. Ona si ne bi upala.
Pred tremi leti in pol sta bila z ženo brez službe in brez resne perspektive, odločila sta se za odhod v Nemčijo. Kot gradbeni inženir pravi, da je Stuttgart trenutno mesto priložnosti.
Po sedmih letih življenja v ZDA še vedno ohranja nekatere navade, pregovorno značilne za Slovenijo. "V moji hiši se morajo vsi preobuti, ker sem jih tako navadila."
Jure Klopčič živi v kontejnerskem naselju, tik pod polarnim pasom, v službo pa se pripelje z letalom. Dela namreč v rudniku urana v kanadski divjini.
Tadej Košmrlj kliče na Islandijo. V Globalno vas se oglaša Mojca Andrilovič.
Urška Vogrinčič živi in dela v Freiburgu, ki velja za nemško kolesarsko prestolnico. Steze so urejene, kolesarji imajo v prometu prednost in strah med vožnjo je skoraj odveč.
"Smučanje je tukaj zelo popularno." Trditev velja za Slovenijo in Novo Zelandijo, kjer že 13 let živi Katrin Johnston. Poročena je z Novozelandcem, je bivša novinarka, ki zdaj dela kot PR-ovka v državni instituciji, ki skrbi za obnovo po katastrofalnem potresu, ki je Chistchurch prizadel pred šestimi leti. Prejšnji vikend je bila z družino še na zadnjem smučanju pred pomladjo.
Je mati treh otrok, poje v pevskem zboru in glasbeni skupini, teče polmaratone in je raziskovalka umetne inteligence ter predavateljica na univerzi v Cambridgu. Vse to je dr. Mateja Jamnik.
Pred prometno najbolj obremenjenimi konci tedna smo pogledali, kako je promet urejen v mestih, kjer živijo gostje Globalne vasi.
Neveljaven email naslov
