Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Doktorica Maja Đukanović je profesorica z največ zaslugami za to, da imajo študenti beograjske filološke fakultete možnost tam študirati slovenščino.
Doktorica Maja Đukanović je profesorica z največ zaslugami za to, da imajo študenti beograjske filološke fakultete možnost tam študirati slovenščino
Maja Đukanović si več kot 30 let prizadeva ohranjati slovenski jezik in kulturo Slovencev v Srbiji. Pravi, da je epidemija tudi tam močno 'zmotila' študijski proces:
"Zelo zelo je nerodno predavati samemu sebi v zaslon, ker študenti večinoma izklopijo (kamere) in nimaš pojma, ali so sploh zraven ali so kam šli, kdo te sploh posluša. Kako je to videti, to je en cel cirkus. /…/ Mi smo navajeni učilnice, kjer vidiš, ali kdo drema in ga zbudiš. Tako pa ne veš. Treba je petkrat nekaj vprašati, da kdo vklopi mikrofon in kaj reče. Prejšnji in ta semester se mi zdita čisto izgubljena za neko resno znanost."
Kot nekdo, ki je skoraj od rojstva v tesnem stiku z omenjenima svetovoma, dobro razume tudi oba "nacionalna značaja", zaradi česar je ne preseneča, da tudi izredne razmere ob epidemiji v Srbiji dojemajo in doživljajo precej drugače kot v Sloveniji: "Črni humor je tukaj zelo zelo razvit in mislim, da nam pomaga preživeti vse te čase."
"Muzika je prepovedana, torej ni orkestrov, trubačev in podobno. Oziroma naj jih ne bi bilo, potem se pa vidi na družabnih omrežjih posnetek s kakšnega slavja, s kakšnega žura, kjer vsi pojejo, so objeti, jih je tam en kup skupaj. Vedno obstaja vzporedno nočno življenje v Beogradu. Pa tudi drugod po Srbiji. Ljudje se nočejo odpovedati organizaciji porok, praznovanju 18. rojstnih dnevov, nekim stvarem, ki so jim pomembne, ne glede na to, da se potem okužijo tudi cele vasi."
Doktorica Maja Đukanović je profesorica z največ zaslugami za to, da imajo študenti beograjske filološke fakultete možnost tam študirati slovenščino.
Doktorica Maja Đukanović je profesorica z največ zaslugami za to, da imajo študenti beograjske filološke fakultete možnost tam študirati slovenščino
Maja Đukanović si več kot 30 let prizadeva ohranjati slovenski jezik in kulturo Slovencev v Srbiji. Pravi, da je epidemija tudi tam močno 'zmotila' študijski proces:
"Zelo zelo je nerodno predavati samemu sebi v zaslon, ker študenti večinoma izklopijo (kamere) in nimaš pojma, ali so sploh zraven ali so kam šli, kdo te sploh posluša. Kako je to videti, to je en cel cirkus. /…/ Mi smo navajeni učilnice, kjer vidiš, ali kdo drema in ga zbudiš. Tako pa ne veš. Treba je petkrat nekaj vprašati, da kdo vklopi mikrofon in kaj reče. Prejšnji in ta semester se mi zdita čisto izgubljena za neko resno znanost."
Kot nekdo, ki je skoraj od rojstva v tesnem stiku z omenjenima svetovoma, dobro razume tudi oba "nacionalna značaja", zaradi česar je ne preseneča, da tudi izredne razmere ob epidemiji v Srbiji dojemajo in doživljajo precej drugače kot v Sloveniji: "Črni humor je tukaj zelo zelo razvit in mislim, da nam pomaga preživeti vse te čase."
"Muzika je prepovedana, torej ni orkestrov, trubačev in podobno. Oziroma naj jih ne bi bilo, potem se pa vidi na družabnih omrežjih posnetek s kakšnega slavja, s kakšnega žura, kjer vsi pojejo, so objeti, jih je tam en kup skupaj. Vedno obstaja vzporedno nočno življenje v Beogradu. Pa tudi drugod po Srbiji. Ljudje se nočejo odpovedati organizaciji porok, praznovanju 18. rojstnih dnevov, nekim stvarem, ki so jim pomembne, ne glede na to, da se potem okužijo tudi cele vasi."
Ana Jeseničnik živi v predmestju Lozane, drugega največjega mesta ob Ženevskem jezeru. Dela v podjetju, ki se ukvarja s prodajo dronov za kartiranje.
Bogdan Batič je diplomat, ki je služboval že v Belgiji, Indiji in Etiopiji, zdaj je v Sudanu. O "sončnem" Kartumu v Globalni vasi.
Peter Lah je predavatelj na Gregorijanski univerzi v Rimu, tam živi že 5 let. Ugotavlja, da res vse poti vodijo v Rim, vendar se tam ni prav prijetno voziti z avtomobilom.
Cveto Podlogar iz Gorij pri Bledu je bil član jugoslovanske reprezentance v smučarskih tekih, po koncu aktivne kariere se je odpravil na popotovanje po svetu in se ustavil na Japonskem.
Dejan Rabič študira v enem najlepših francoskih mest, pravi pa, da imajo v Grenoblu ogromno birokaracije.
Neža Rangus je v Sloveniji študirala kemijsko tehnologijo, na Norveško se je odpravila študirati poslovne vede, posel pa našla v zagonskem podjetju, ki povezuje novinarje s časopisnimi hišami po vsem svetu. Na Norveškem jo moti predvsem vreme.
Krakov je po besedah Klemna Kvedra kulturno veliko bolj zanimiv kot Varšava, tudi cenejši. Je živahno mesto, veliko je festivalov in kulturnih dogodkov. Imajo pa velik problem s smogom, zrak je zelo onesnažen
Vsak četrtek zjutraj na Valu 202 govorimo s Slovenci, ki živijo po svetu. Tokrat smo poklicali v Armenijo.
Neveljaven email naslov