Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nekoč študent filozofije in antične grščine s poglobljenim poznavanjem filozofije ljubezni danes dela kot marketinški menedžer v Ženevi.
Nekoč študent filozofije in antične grščine s poglobljenim poznavanjem filozofije ljubezni danes dela kot marketinški menedžer
Dašo Benko je že med študijem odšel v tujino: najprej v Grčijo, kmalu zatem pa je, kljub temu da ga področje prej ni nikoli posebej zanimalo, dobil ponudbo za službo v marketingu in se za sedem let preselil v Amsterdam. Danes 35-letni menedžer za strateško upravljanje globalne mreže t. i. lovcev na talente pri enem največjih svetovnih holdingov, ki združuje več deset prestižnih blagovnih znamk, se leto po selitvi v Ženevo le počasi privaja na tamkajšnji način življenja. Priselil se je namreč v času popolnega zaprtja zaradi epidemije covida-19, ki je v blažjih ali strožjih oblikah v Švici vztrajalo praktično vse leto: doslej je morda dva- ali trikrat obiskal kakšno restavracijo.
"Moja najboljša prijateljica je moja dnevna soba. V zadnjem letu sem bil v restavraciji dvakrat, trikrat. /.../ Vsake toliko moram samega sebe opomniti, da živim v Švici, da nisem več v Amsterdamu."
"Ko so me lani obiskali starši, sem jih peljal v restavracijo na solato. Cena solatnega krožnika je skoraj trideset evrov. Cene v Ženevi so kar 'zasoljene'."
Občasno se iz svojega stanovanja v strogem središču Ženeve odpravi na katerega od 7000 švicarskih jezer, v prostem času pa se namesto francoščine, ki je sicer tam uradni jezik, a je pri delu ne potrebuje, uči kitajščino in razmišlja o morebitnem nadaljevanju kariere v Šanghaju.
"Obstaja Švica in obstaja Ženeva. Sta dva popolnoma različna svetova. Ženeva je zares, ne bi rekel metropola, ker je majhna, zelo mednarodno mesto. Tu je Organizacija združenih narodov, tudi veliko drugih velikih organizacij, ampak vseeno izžareva tak 'vaški občutek'. Vse lahko dosežeš peš, ne potrebuješ prevoznih sredstev, saj je vse dvajset minut hoje stran. Je zanimivo mesto. Zelo me spominja na Slovenijo: majhno, čisto, zeleno in dokaj urejeno. Je pa to res neki mehurček. Tu je veliko premožnih ljudi, kar se v mestu opazi. Tu je veliko ferrarijev, tesel in drugih prestižnih avtomobilov."
Nekoč študent filozofije in antične grščine s poglobljenim poznavanjem filozofije ljubezni danes dela kot marketinški menedžer v Ženevi.
Nekoč študent filozofije in antične grščine s poglobljenim poznavanjem filozofije ljubezni danes dela kot marketinški menedžer
Dašo Benko je že med študijem odšel v tujino: najprej v Grčijo, kmalu zatem pa je, kljub temu da ga področje prej ni nikoli posebej zanimalo, dobil ponudbo za službo v marketingu in se za sedem let preselil v Amsterdam. Danes 35-letni menedžer za strateško upravljanje globalne mreže t. i. lovcev na talente pri enem največjih svetovnih holdingov, ki združuje več deset prestižnih blagovnih znamk, se leto po selitvi v Ženevo le počasi privaja na tamkajšnji način življenja. Priselil se je namreč v času popolnega zaprtja zaradi epidemije covida-19, ki je v blažjih ali strožjih oblikah v Švici vztrajalo praktično vse leto: doslej je morda dva- ali trikrat obiskal kakšno restavracijo.
"Moja najboljša prijateljica je moja dnevna soba. V zadnjem letu sem bil v restavraciji dvakrat, trikrat. /.../ Vsake toliko moram samega sebe opomniti, da živim v Švici, da nisem več v Amsterdamu."
"Ko so me lani obiskali starši, sem jih peljal v restavracijo na solato. Cena solatnega krožnika je skoraj trideset evrov. Cene v Ženevi so kar 'zasoljene'."
Občasno se iz svojega stanovanja v strogem središču Ženeve odpravi na katerega od 7000 švicarskih jezer, v prostem času pa se namesto francoščine, ki je sicer tam uradni jezik, a je pri delu ne potrebuje, uči kitajščino in razmišlja o morebitnem nadaljevanju kariere v Šanghaju.
"Obstaja Švica in obstaja Ženeva. Sta dva popolnoma različna svetova. Ženeva je zares, ne bi rekel metropola, ker je majhna, zelo mednarodno mesto. Tu je Organizacija združenih narodov, tudi veliko drugih velikih organizacij, ampak vseeno izžareva tak 'vaški občutek'. Vse lahko dosežeš peš, ne potrebuješ prevoznih sredstev, saj je vse dvajset minut hoje stran. Je zanimivo mesto. Zelo me spominja na Slovenijo: majhno, čisto, zeleno in dokaj urejeno. Je pa to res neki mehurček. Tu je veliko premožnih ljudi, kar se v mestu opazi. Tu je veliko ferrarijev, tesel in drugih prestižnih avtomobilov."
Izseljenska zgodba finančnega matematika Žana Grjola, ki je na študijski izmenjavi na severu Španije spoznal Američanko, je zgodba še ne 30-letnih protagonistov o pravi ljubezni, ki je v le nekaj letih premagala mnoge prepreke.
Pravnica Anteja Ubović se je z možem pilotom po propadu slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways preselila na Švedsko. Šestčlanska družina zdaj prebiva v manjšem naselju približno 40 km od najbližjega večjega mesta Uppsala.
V Globalni vasi gostimo Anjo Cehnar in Luko Čerenaka, digitalna nomada, ki sta se iz domovine izselila praktično brez cilja - vsaj v geografskem smislu.
Anja Ilič zadnjih pet let prebiva v Frankfurtu. Ta, kot priznava, ni bil njen prvotni cilj, saj se je najprej želela preseliti v Berlin.
Arhitektka Lara Baler je po zadnjem letniku študija za nekaj let podaljšala svoje bivanje na Dunaju. Pri enem bolj priznanih svetovnih arhitekturnih birojev je sodelovala pri velikih projektih, kot je načrtovanje graditve univerz in bolnišnic. Želja po raziskovanju jo je lani popeljala v Barcelono, kjer na eni izmed fakultet preučuje lastnosti biorazgradljivih materialov za gradbeništvo in nekatere druge načine uporabe; dela na primer s konopljo, pri svojem zadnjem projektu pa je plastiko pri izdelavi otroških igrač zamenjala za maso iz orehovih lupin. Pravi, da bi lahko zadevo izvedla tudi z mandljevimi, vendar se je potem raje odločila za orehove, saj se ji zdi ključno, da tudi v Sloveniji izkoristimo potenciale uporabe trajnostnih, predvsem odpadnih materialov.
V tretjem delu posebne serije oddaj s slovenskimi ultrapopotniki gostimo Oliverja Tiča, pohodnika, ki je nedavno premagal 25.000 km dolgo in 993 dni trajajočo pot od skrajnega juga Jużne do skrajnega severa Severne Amerike.
Miran Ipavec se avtoštopa poslužuje že skoraj štiri desetletja, od obiska koncerta skupine Queen v Milanu leta 1984. V tem času je "preštopal" več kot 500 tisoč kilometrov
Peter Kočjaž, po izobrazbi strojni tehnik, avtomehanik in policist, sicer pa nekdanji (reprezentančni) kolesar ter danes vrhunski skipper in potapljač, se je s svojo partnerko Natalijo Ogrinc odločil z jadrnico obkrožiti svet. Doslej sta premagala približno četrtino te poti, na njuni pustolovščini, ki jo tudi vestno (video)dokumentirata, pa se jima je pridružilo tudi več sopotnikov. Pravita, da imata kljub pomanjkanju prostora na jadrnici vselej rada družbo. Med drugimi je z njima potovala slovenska oceanografinja Daniela Turk, ki sicer živi in dela v Kanadi. Na njuni jadrnici Timy je nekaj časa analizirala vzorce planktona in nanoplastike iz morskih voda. Tudi Peter in Natalija sta se sicer podviga lotila z velikim poudarkom na ekologiji; doslej sta menda ob izkoriščanju vetrne in sončne energije zapravila zgolj za dober avtomobilski rezervoar nafte.
Administrativna delavka v eni nepremičninskih pisarn Maša Bizjak je v 17 letih življenja na eni najbolj obiskanih počitniških destinacij na španski obali (in v Evropi) zamenjala več služb, a se vseskozi kar spretno izogibala delu v turizmu. V intervjuju pripoveduje o turistom manj očitnih značilnostih življenja v prestolnici otoka Palma de Mallorca ter o kombiniranju svojega službenega življenja z družinskim: je namreč mati treh otrok, najmlajšemu med njimi pa so nedavno diagnosticirali avtizem, zaradi česar potrebuje bistveno več pozornosti in nege.
Anže Abram je raziskovalec materialov, ki je svoje delovno mesto na Inštitutu "Jozef Stefan" za dve leti postdoktorskega izobraževanja zamenjal za "pisarno" na koralnih grebenih japonske prefekture Okinava, otoka, ki mu pravi(jo) tudi slepo črevo Japonske. Tam preizkušajo nove materiale, ki bi se lahko v prihodnosti uporabljali kot podlaga za nanos morskih bitij ter ohranitev oziroma nastanek novih koral. Japonci so namreč vprašanje izginjajočih koral doslej reševali s potapljanjem velikih cementnih kock, ki tudi potem, ko jih prerastejo korale, ostanejo v morju in tako spreminjajo podobo grebenov. Njihov cilj je najti materiale, ki bi sprva opravljali enako vlogo kot zdaj cement, potem pa čez čas sami izginili.
Lucija Vrankar je še do pred kratkim delala kot stevardesa pri eni največjih arabskih letalskih družb, s katero je v zadnjih treh letih prepotovala več kot 200.000 kilometrov.
Dr. Alenka Jelen je raziskovalka komuniciranja z javnostmi na Univerzi Stirling na Škotskem. V intervjuju nam je približala življenje v tem malem mestu, ki so ga zaradi geostrateške vloge skozi zgodovino označevali tudi kot "vrata v visokogorje", nekaj minut pa smo posvetili tudi vprašanjem, s katerimi se ukvarja pri svojem raziskovalnem delu.
Na Lomboku, kjer živi "ekopodjetnica in multipraktik" Danica Badovinac, sicer domačinom ni postlano zgolj z rožicami: spopadajo se s pogostimi izpadi elektrike, skrb za dostop do pitne vode je vsakodnevna, že leta pa se eni najlepših krajev na svetu utapljajo v gori praviloma plastičnih odpadkov in smeti.
Medtem ko smo se pri nas, kar zadeva koronavirus in njegov vpliv na vsakdanje življenje, po sprostitvi epidemičnih ukrepov tudi sami precej sprostili, ponekod po svetu pomlad doživljajo povsem drugače. V oddaji Globalna vas se pogovarjamo s Slovencem, ki živi v že približno dva meseca popolnoma zaprtem Šanghaju.
Lea Krump pravi, da je Dublin zelo krasno mesto, ko si mlad in samski. Ni pa idealen za ustvarjanje družine. Zato sta se s partnerjem preselila v Tralee. Tam predava na tamkajšnji univerzi, njeno raziskovalno delo pa se vrti okrog teličkov.
Urška Klasinc je s špaščino ter kulturami in temperamentom, ki jih povezujemo z njenimi govorci, povezana že od otroštva. Sprva je na televiziji navdušeno spremljala različne telenovele, se že v osnovni šoli vpisala na jezikovni tečaj, nato pa doštudirala španščino in angleščino v Ljubljani. Ta je zanjo, podobno kot rojstni Maribor, kmalu postala premajhna in priložnosti je začela iskati v tujini. Pot jo je vodila skozi Veliko Britanijo in Mehiko do Badajoza, manjšega mesta (podobne velikosti kot Maribor) na zahodu Španije v bližini portugalske meje.
Lino Šalamon je dolgoletni popotnik, mojster borilnih veščin, predvsem pa vrhunski strokovnjak za fiziko, ki dela na enem največjih svetovnih inštitutov (med drugim) za raziskovanje medicinskih metod uporabe radioaktivnega sevanja pri diagnosticiranju in zdravljenju raka.
Primož Pušnik je svojo karierno pot začel kot gradbeni tehnik na igrišču za golf, danes pa vodi prestižni hotelski kompleks z ekoloških hotelom na La Gomeri.
Ana Srovin Coralli je velika ljubiteljica glasbe in kulture Latinske Amerike, ki jo redno obiskuje. Pred selitvijo v Švico je preživela eno leto v Braziliji, zato je nato v Švici doživela kar nekaj kulturnih šokov.
Gambija je mednarodno okolje. V času, v katerem živimo, se mi zdi zelo pomembno, da se otroci že zelo kmalu navadijo na različne kulture, običaje, ljudi, barve kože, da so, ko odrastejo, tolerantni, pravi Urša Faal.
Neveljaven email naslov