Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako strpni smo Slovenci in kako sovrstnike drugih narodnosti sprejemajo naši najstniki? O tem bomo govorili z mladimi, ki nimajo le slovenskih korenin in ki nastopajo v novi seriji dokumentarnih oddaj Kdo si pa ti? Na to vprašanje bodo na Televiziji Slovenija odgovarjali ob petkih, na Radiu Slovenija pa v oddaji Gymnasium. Brez dlake na jeziku torej o (ne)strpnih Slovencih, dveh domovinah, razlikah, ki nas bogatijo, o jezikovnih nevšečnostih in snemanju dokumentarne serije. Voditeljica Špela Šebenik.
Kako strpni smo Slovenci in kako sovrstnike drugih narodnosti sprejemajo naši najstniki? O tem smo govorili z mladimi, ki nastopajo v novi seriji dokumentarnih oddaj Kdo si pa ti? in so v slovensko okolje priseljeni ali v njem rojeni, a nimajo samo slovenskih korenin.
Isabella je bila rojena v Angliji, očeta ima Angleža, mamo pa Slovenko, a ker z njo ni govorila slovensko (vse jo je razumela, odgovarjala pa ji je v angleščini), je imela, ko so se pri njenih osmih letih preselili v Cerknico, kar nekaj težav. Šele ko se je naučila bolje govoriti slovensko, ji je bilo lažje.
Tschimy, nadebudni raper in kitarist, s slovenščino nikoli ni imel težav, saj je rojen v Sloveniji. Je pa imel v otroštvu nekaj problemov zaradi barve kože. Njegov oče namreč prihaja iz Gabona.
Olegova družina je iz Donecka odšla že pred najhujšimi dogodki v Ukrajini. Življenje tam že pred zamenjavo oblasti in vojaškimi spopadi ni bilo rožnato. Zdaj so tu malo več kot vse leti. Slovenijo so izbrali zato, ker je slovanska država s podobno preteklostjo in je jezik vsaj malo podoben ukrajinskemu. A vseeno ni bilo lahko.
“Na začetku je bilo kar težko, ker nisem nikogar poznal. Prvo leto sploh nisem hodil ven. Potem pa sem v šoli spoznal ljudi. Ko sem začel hoditi v šolo, je postalo lažje, saj hitreje najdeš koga, ki ti ustreza, najdeš prijatelje. Hodim na mednarodni oddelek bežigrajske gimnazije, kjer je pouk v angleščini, tako da mi je bilo lažje tudi zaradi tega, ker jezik ni bil problem.”
Čeprav ne sodeluje v dokumentarni seriji, smo na primorsko poklicali tudi Teodoro. Tudi ona ima izkušnjo, kako priti v novo okolje, kjer nikogar ne poznaš in si drugačen. Pred sedmimi leti se je preselila iz Srbije, prihod, najprej na Ptuj, pa ni bil prav nič prijeten.
“Tam sem bila izobčena. Če smo v šoli kaj delali, sem bila sama ali pa sem morala kaj delati s profesorico. Nihče se ni hotel družiti z mano. Ni bilo prijetno. Velikokrat so mi rekli, naj se vrnem nazaj, ker sem ne sodim. Zbadali so me. Na začetku nisem niti razumela, kaj so mi govorili, bila sem bolj tiha in mirna.”
Portret Ramija iz Sirije pa bomo lahko videli na 1. programu Televizije Slovenija (serija se predvaja v petek popoldan). Zaradi vojnih razmer je prišel v Slovenijo, ima pa že naše državljanstvo. Njegova mama je iz Bosne, a ker z njo 15 let ni govoril bosansko, je imel s slovenščino velike težave. Zaradi svoje vere ni bil tarča posmeha ali nestrpnosti, a vseeno zelo pogreša Sirijo in bi se takoj vrnil nazaj, če bi se lahko.
Večkulturnost nas bogati, nas uči. Kaj bi se drug od drugega lahko naučili Slovenci in Angleži? In kaj se je Rami naučil v Sloveniji in kaj bi se Slovenci morali naučiti od Sircev? Poslušajte Isabello in Ramija.
830 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Kako strpni smo Slovenci in kako sovrstnike drugih narodnosti sprejemajo naši najstniki? O tem bomo govorili z mladimi, ki nimajo le slovenskih korenin in ki nastopajo v novi seriji dokumentarnih oddaj Kdo si pa ti? Na to vprašanje bodo na Televiziji Slovenija odgovarjali ob petkih, na Radiu Slovenija pa v oddaji Gymnasium. Brez dlake na jeziku torej o (ne)strpnih Slovencih, dveh domovinah, razlikah, ki nas bogatijo, o jezikovnih nevšečnostih in snemanju dokumentarne serije. Voditeljica Špela Šebenik.
Kako strpni smo Slovenci in kako sovrstnike drugih narodnosti sprejemajo naši najstniki? O tem smo govorili z mladimi, ki nastopajo v novi seriji dokumentarnih oddaj Kdo si pa ti? in so v slovensko okolje priseljeni ali v njem rojeni, a nimajo samo slovenskih korenin.
Isabella je bila rojena v Angliji, očeta ima Angleža, mamo pa Slovenko, a ker z njo ni govorila slovensko (vse jo je razumela, odgovarjala pa ji je v angleščini), je imela, ko so se pri njenih osmih letih preselili v Cerknico, kar nekaj težav. Šele ko se je naučila bolje govoriti slovensko, ji je bilo lažje.
Tschimy, nadebudni raper in kitarist, s slovenščino nikoli ni imel težav, saj je rojen v Sloveniji. Je pa imel v otroštvu nekaj problemov zaradi barve kože. Njegov oče namreč prihaja iz Gabona.
Olegova družina je iz Donecka odšla že pred najhujšimi dogodki v Ukrajini. Življenje tam že pred zamenjavo oblasti in vojaškimi spopadi ni bilo rožnato. Zdaj so tu malo več kot vse leti. Slovenijo so izbrali zato, ker je slovanska država s podobno preteklostjo in je jezik vsaj malo podoben ukrajinskemu. A vseeno ni bilo lahko.
“Na začetku je bilo kar težko, ker nisem nikogar poznal. Prvo leto sploh nisem hodil ven. Potem pa sem v šoli spoznal ljudi. Ko sem začel hoditi v šolo, je postalo lažje, saj hitreje najdeš koga, ki ti ustreza, najdeš prijatelje. Hodim na mednarodni oddelek bežigrajske gimnazije, kjer je pouk v angleščini, tako da mi je bilo lažje tudi zaradi tega, ker jezik ni bil problem.”
Čeprav ne sodeluje v dokumentarni seriji, smo na primorsko poklicali tudi Teodoro. Tudi ona ima izkušnjo, kako priti v novo okolje, kjer nikogar ne poznaš in si drugačen. Pred sedmimi leti se je preselila iz Srbije, prihod, najprej na Ptuj, pa ni bil prav nič prijeten.
“Tam sem bila izobčena. Če smo v šoli kaj delali, sem bila sama ali pa sem morala kaj delati s profesorico. Nihče se ni hotel družiti z mano. Ni bilo prijetno. Velikokrat so mi rekli, naj se vrnem nazaj, ker sem ne sodim. Zbadali so me. Na začetku nisem niti razumela, kaj so mi govorili, bila sem bolj tiha in mirna.”
Portret Ramija iz Sirije pa bomo lahko videli na 1. programu Televizije Slovenija (serija se predvaja v petek popoldan). Zaradi vojnih razmer je prišel v Slovenijo, ima pa že naše državljanstvo. Njegova mama je iz Bosne, a ker z njo 15 let ni govoril bosansko, je imel s slovenščino velike težave. Zaradi svoje vere ni bil tarča posmeha ali nestrpnosti, a vseeno zelo pogreša Sirijo in bi se takoj vrnil nazaj, če bi se lahko.
Večkulturnost nas bogati, nas uči. Kaj bi se drug od drugega lahko naučili Slovenci in Angleži? In kaj se je Rami naučil v Sloveniji in kaj bi se Slovenci morali naučiti od Sircev? Poslušajte Isabello in Ramija.
Slovenski taborniki so se ravnokar vrnili s 24. svetovnega srečanja skavtov Jamboree, ki se ga je v Združenih državah Amerike udeležilo 46 tisoč skavtov z vsega sveta. Na globalni ravni se srečajo vsaka štiri leta – da spoznajo somišljenike, se učijo iz različnosti in spoznavajo svet. Kaj so doživeli v Zahodni Virginiji, kjer je potekal jamboree, in kaj so doživeli pred tem, ko so si nekaj dni vzeli za potovanje po ZDA?
Z nami so mladi filmski ustvarjalci, ki so slabi dve leti nazaj med poletjem snemali svoj kratki film, spomladi pa so ga končno predvajali tudi širši publiki. Proces nastajanja filma je namreč dolg, lotili pa so se tudi ne prav lahke teme: odraščanje, iskanje spolne identitete in nasilja. Več pa z gosti v studiu.
Tudi letos smo se pridružili Študentski delovni brigadi. Ta je v svoji že 21. izvedbi tokrat poteka v Krajevni skupnosti Dole pri Litiji. Gre za težje dostopno območje, kjer bodo udeleženci na skupno šestih deloviščih opravljali zanimiva, a naporna dela; od urejanja smučišča do postavljanja oglarske kope. Po koncu delovnega dne so se nam bodo brigadirke in brigadirji pridružili v našem terenskem studiu.
Pia Babnik je palico za golf prvič prijela v roke pri treh letih. Od takrat je ni izpustila, vihti pa jo tako spretno in uspešno, da je pri rosnih 15-tih večkratna evropska amaterska prvakinja in najboljša na svetu v svoji starostni kategoriji. Njen cilj je jasen – postati najboljša profesionalna igralka golfa na svetu! Spoznajte jo v tokratnem Gymnasiumu.
Na mednarodnem tekmovanju World Scholar's Cup v Pekingu so se konec junija v vseh štirih kategorijah – debati, kreativnem pisanju, izzivu in skupinskem kvizu - odlično odrezali tudi slovenki dijaki. Ekipo so poleg drugih slovenskih šol sestavljali tudi dijaki Gimnazije Celje - Center in II. Gimnazije Maribor, ki so bili naši gosti. Domov pa so prinesli številne srebrne in zlate medalje. Za kakšno tekmovanje gre in kaj vse so doživeli na Kitajskem, izvemo v oddaji Gymnasium!
Med mladimi delo markacista Planinske zveze Slovenije ni zelo priljubljeno. A kljub temu se nekateri med njimi ukvarjajo s to zahtevno dejavnostjo in skrbijo, da je korak obiskovalcev sredogorja in visokogorja varen. S kakšnimi nalogami se srečujejo in kako se lahko delo markacista prenaša tudi iz roda v rod, boste izvedeli v oddaji Gymnasium.
Tla so poleg zraka in vode najpomembnejši naravni vir, ki omogoča življenje na kopnem. Imajo osrednjo vlogo v kopenskih ekosistemih, a njihov pomen je pogosto spregledan. Zato pa so njihovo vrednost prepoznavali srednješolci z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, na Mednarodni poletni šoli na temo tal na Pokljuki. Z nami bodo to sredo, v Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Pridobitev vozniškega dovoljenja je eden izmed življenjskih mejnikov. A prava vožnja se začne šele, ko se vozniki začetniki v avtomobilu znajdejo sami. Zato bomo v tokratni oddaji z mladimi, ki so ravno pridobili vozniško dovoljenje, inštruktorjem vožnje in varne vožnje pri Avtomoto zvezi Slovenije in predstavnikom policije govorili o varni udeležbi mladih v prometu. Slišali boste tudi mnogo nasvetov o tem, kako se prvič odpraviti na daljšo pot in kaj storiti, ko ne gre vse po načrtih.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Dijakinje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana so sredi poklicne mature, mi pa bomo z njimi govorili o tistem najbolj navdušujočem in najbolj praktičnem delu te mature – namreč modnih kreacijah, ki so jih izdelale same. Vsako leto dijakinje programa modno oblikovanje predstavijo svoje celoletno delo, ki šteje tudi za poklicno maturo, na modni reviji, in to s profesionalno ekipo manekenk, frizerjev in umetnikov ličenja. Paša za oči je ponavadi ta modna revija in letos ni bilo nič drugače.
Na Portugalskem se je končala 17. evropska naravoslovna olimpijada.
Oddajo namenjamo maturantom – te generacije, pa tudi tistim, ki jih zrelostni izpit čaka v prihodnjih letih. V njej bomo namreč slišali mnenja mladih o maturi, različnih maturitetnih predmetih, izvedeli bomo, kaj je že za njimi, kaj jih še čaka. Profesorje različnih predmetov in zunanje ocenjevalce pa smo prosili za napotke in usmeritve za pisanje mature: kje mladi pri nekaterih predmetih izgubljajo točke, na kaj naj bodo še posebej pozorni? In kako je po objavi z vpogledi in ugovor? Odgovore smo zbrali v oddaji Gymnasium.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Na 21. državnem tekmovanju Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije z naslovom Uporabnost ostankov hrane so se mladi spraševali, kje in kako so v preteklosti nastajali ostanki živil in hrane, na kakšne načine so posamezniki, gospodinjstva in gostišča ravnali z njimi, na kakšne načine so jih uporabljali in kako je s tem danes.Več o tekmovanju z mladimi nagrajenkami Niko Klepec, Andrejo Jevšnik in Izo Gaber, ki so v kategoriji višjih strokovnih šol zmagale z nalogo Uporaba krompirjevih olupkov pod mentorstvom doc. dr. Elene Marulc.
Vas zanima, kako je biti študent na Nizozemskem ali v Belgiji? Prisluhnite našim sogovornikom v oddaji Gymnasium! Z nami lahko greste v Leuven in Amsterdam, kjer smo raziskali študentsko življenje, poiskali slovenske in druge Erasmus študente, srečali Slovence, ki so po študijski izkušnji ostali v tujini, obiskali različne fakultete in se pogovarjali tudi s tamkajšnjimi predstavniki študentov. Veliko smo izvedeli o Erasmus izmenjavah, o življenju v Amsterdamu, o nizozemskem in belgijskem izobraževalnem sistemu, o tem, koliko znaša najemnina za sobo v Amsterdamu, kaj je to Dutch rain – nizozemski dež, katero je najbolj študentsko mesto v Evropi in zakaj imajo nekateri nizozemski študenti na nahrbtnike pripete rdeče kvadratke.
Spomladanski rok splošne mature je pred vrati, zato smo v oddaji maturantom ponudili pregled in primerjavo romanov Angel pozabe in Francoski testament ter jim dali praktična navodila za pisanje eseja. Esej iz maternega jezika k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, saj se v njem pokažejo posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost pisanja eseja. Dijaki obvezni deli in temo eseja izvedo že v tretjem letniku, naslov letošnjega sklopa pa je Stiske družine in posameznika na zgodovinskih prelomnicah. Kako o tem govorita romana, kaj ju povezuje, kaj razlikuje? Kako sploh pisati esej in na kaj paziti, da ne bi po nepotrebnem izgubljali točk? Odgovori so zbrani na enem mestu: v Gymnasiumu!
Bližajo se evropske volitve, nas pa zanima, kako povezani z Evropsko unijo in njeno politiko se počutijo mladi? Ali bodo sodelovali na volitvah? Zakaj, kako bi se to lahko spremenilo in kaj pritegne tiste, ki jim je tovrstno udejstvovanje blizu? Imajo mladi občutek, da jih odločevalci poslušajo, da so njihove teme in problematike, ki jih zadevajo, slišane in pomembne v političnih programih in tudi dejanskih politikah? Kje mladi vidijo svojo priložnost?
Letošnje svetovno prvensto do 23 let v slaščičarstvu je potekalo v italijanskem mestu Rimini in tam je Slovenija prvič v zgodovini imela tudi dve svoji predstavnici. To sta bili Maja Grabar in Tina Vehovec, ki sta na dvodnevnem tekmovanju morali ustvariti slaščice in slaščičarske skulpture, s katerimi sta se pomerili s konkurenco, ki je prihajala iz še 12 držav. Maja Grabar je bila z nami v studiu, kjer je povedala vse o nastopu na svetovnem prvenstvu v slaščičarstvu v Italiji.
Neveljaven email naslov