Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako strpni smo Slovenci in kako sovrstnike drugih narodnosti sprejemajo naši najstniki? O tem bomo govorili z mladimi, ki nimajo le slovenskih korenin in ki nastopajo v novi seriji dokumentarnih oddaj Kdo si pa ti? Na to vprašanje bodo na Televiziji Slovenija odgovarjali ob petkih, na Radiu Slovenija pa v oddaji Gymnasium. Brez dlake na jeziku torej o (ne)strpnih Slovencih, dveh domovinah, razlikah, ki nas bogatijo, o jezikovnih nevšečnostih in snemanju dokumentarne serije. Voditeljica Špela Šebenik.
Kako strpni smo Slovenci in kako sovrstnike drugih narodnosti sprejemajo naši najstniki? O tem smo govorili z mladimi, ki nastopajo v novi seriji dokumentarnih oddaj Kdo si pa ti? in so v slovensko okolje priseljeni ali v njem rojeni, a nimajo samo slovenskih korenin.
Isabella je bila rojena v Angliji, očeta ima Angleža, mamo pa Slovenko, a ker z njo ni govorila slovensko (vse jo je razumela, odgovarjala pa ji je v angleščini), je imela, ko so se pri njenih osmih letih preselili v Cerknico, kar nekaj težav. Šele ko se je naučila bolje govoriti slovensko, ji je bilo lažje.
Tschimy, nadebudni raper in kitarist, s slovenščino nikoli ni imel težav, saj je rojen v Sloveniji. Je pa imel v otroštvu nekaj problemov zaradi barve kože. Njegov oče namreč prihaja iz Gabona.
Olegova družina je iz Donecka odšla že pred najhujšimi dogodki v Ukrajini. Življenje tam že pred zamenjavo oblasti in vojaškimi spopadi ni bilo rožnato. Zdaj so tu malo več kot vse leti. Slovenijo so izbrali zato, ker je slovanska država s podobno preteklostjo in je jezik vsaj malo podoben ukrajinskemu. A vseeno ni bilo lahko.
“Na začetku je bilo kar težko, ker nisem nikogar poznal. Prvo leto sploh nisem hodil ven. Potem pa sem v šoli spoznal ljudi. Ko sem začel hoditi v šolo, je postalo lažje, saj hitreje najdeš koga, ki ti ustreza, najdeš prijatelje. Hodim na mednarodni oddelek bežigrajske gimnazije, kjer je pouk v angleščini, tako da mi je bilo lažje tudi zaradi tega, ker jezik ni bil problem.”
Čeprav ne sodeluje v dokumentarni seriji, smo na primorsko poklicali tudi Teodoro. Tudi ona ima izkušnjo, kako priti v novo okolje, kjer nikogar ne poznaš in si drugačen. Pred sedmimi leti se je preselila iz Srbije, prihod, najprej na Ptuj, pa ni bil prav nič prijeten.
“Tam sem bila izobčena. Če smo v šoli kaj delali, sem bila sama ali pa sem morala kaj delati s profesorico. Nihče se ni hotel družiti z mano. Ni bilo prijetno. Velikokrat so mi rekli, naj se vrnem nazaj, ker sem ne sodim. Zbadali so me. Na začetku nisem niti razumela, kaj so mi govorili, bila sem bolj tiha in mirna.”
Portret Ramija iz Sirije pa bomo lahko videli na 1. programu Televizije Slovenija (serija se predvaja v petek popoldan). Zaradi vojnih razmer je prišel v Slovenijo, ima pa že naše državljanstvo. Njegova mama je iz Bosne, a ker z njo 15 let ni govoril bosansko, je imel s slovenščino velike težave. Zaradi svoje vere ni bil tarča posmeha ali nestrpnosti, a vseeno zelo pogreša Sirijo in bi se takoj vrnil nazaj, če bi se lahko.
Večkulturnost nas bogati, nas uči. Kaj bi se drug od drugega lahko naučili Slovenci in Angleži? In kaj se je Rami naučil v Sloveniji in kaj bi se Slovenci morali naučiti od Sircev? Poslušajte Isabello in Ramija.
830 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Kako strpni smo Slovenci in kako sovrstnike drugih narodnosti sprejemajo naši najstniki? O tem bomo govorili z mladimi, ki nimajo le slovenskih korenin in ki nastopajo v novi seriji dokumentarnih oddaj Kdo si pa ti? Na to vprašanje bodo na Televiziji Slovenija odgovarjali ob petkih, na Radiu Slovenija pa v oddaji Gymnasium. Brez dlake na jeziku torej o (ne)strpnih Slovencih, dveh domovinah, razlikah, ki nas bogatijo, o jezikovnih nevšečnostih in snemanju dokumentarne serije. Voditeljica Špela Šebenik.
Kako strpni smo Slovenci in kako sovrstnike drugih narodnosti sprejemajo naši najstniki? O tem smo govorili z mladimi, ki nastopajo v novi seriji dokumentarnih oddaj Kdo si pa ti? in so v slovensko okolje priseljeni ali v njem rojeni, a nimajo samo slovenskih korenin.
Isabella je bila rojena v Angliji, očeta ima Angleža, mamo pa Slovenko, a ker z njo ni govorila slovensko (vse jo je razumela, odgovarjala pa ji je v angleščini), je imela, ko so se pri njenih osmih letih preselili v Cerknico, kar nekaj težav. Šele ko se je naučila bolje govoriti slovensko, ji je bilo lažje.
Tschimy, nadebudni raper in kitarist, s slovenščino nikoli ni imel težav, saj je rojen v Sloveniji. Je pa imel v otroštvu nekaj problemov zaradi barve kože. Njegov oče namreč prihaja iz Gabona.
Olegova družina je iz Donecka odšla že pred najhujšimi dogodki v Ukrajini. Življenje tam že pred zamenjavo oblasti in vojaškimi spopadi ni bilo rožnato. Zdaj so tu malo več kot vse leti. Slovenijo so izbrali zato, ker je slovanska država s podobno preteklostjo in je jezik vsaj malo podoben ukrajinskemu. A vseeno ni bilo lahko.
“Na začetku je bilo kar težko, ker nisem nikogar poznal. Prvo leto sploh nisem hodil ven. Potem pa sem v šoli spoznal ljudi. Ko sem začel hoditi v šolo, je postalo lažje, saj hitreje najdeš koga, ki ti ustreza, najdeš prijatelje. Hodim na mednarodni oddelek bežigrajske gimnazije, kjer je pouk v angleščini, tako da mi je bilo lažje tudi zaradi tega, ker jezik ni bil problem.”
Čeprav ne sodeluje v dokumentarni seriji, smo na primorsko poklicali tudi Teodoro. Tudi ona ima izkušnjo, kako priti v novo okolje, kjer nikogar ne poznaš in si drugačen. Pred sedmimi leti se je preselila iz Srbije, prihod, najprej na Ptuj, pa ni bil prav nič prijeten.
“Tam sem bila izobčena. Če smo v šoli kaj delali, sem bila sama ali pa sem morala kaj delati s profesorico. Nihče se ni hotel družiti z mano. Ni bilo prijetno. Velikokrat so mi rekli, naj se vrnem nazaj, ker sem ne sodim. Zbadali so me. Na začetku nisem niti razumela, kaj so mi govorili, bila sem bolj tiha in mirna.”
Portret Ramija iz Sirije pa bomo lahko videli na 1. programu Televizije Slovenija (serija se predvaja v petek popoldan). Zaradi vojnih razmer je prišel v Slovenijo, ima pa že naše državljanstvo. Njegova mama je iz Bosne, a ker z njo 15 let ni govoril bosansko, je imel s slovenščino velike težave. Zaradi svoje vere ni bil tarča posmeha ali nestrpnosti, a vseeno zelo pogreša Sirijo in bi se takoj vrnil nazaj, če bi se lahko.
Večkulturnost nas bogati, nas uči. Kaj bi se drug od drugega lahko naučili Slovenci in Angleži? In kaj se je Rami naučil v Sloveniji in kaj bi se Slovenci morali naučiti od Sircev? Poslušajte Isabello in Ramija.
Z mladimi, katerih orožje so besede, smo govorili o literaturi, o poeziji in prozi, o njihovem literarnem ustvarjanju in možnostih, da mladi pokažejo svoje delo. Kakšne zgodbe ali pesmi prelijejo na papir oziroma na ekran, pišejo zase ali za druge, kako mentorji usmerjajo mlade, kaj je pri delu najtežje, kaj je poslanstvo literature?
Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, močno voljo, borbenost, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Je šola lahko ovira za vrhunske rezultate v športu? Ali pa najboljšim uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate? Mladi olimpijci, ki so se pred kratkim vrnili z mladinskih olimpijskih iger iz Buenos Airesa s številnimi medaljami so v tokratni oddaji Gymnasium povedali, koliko truda vložijo v treninge, kako se spopadajo s pritiski na tekmovanjih, kaj jim pomenijo dobri rezultati in kje najdejo vzpodbudo, ko ne gre vse tako, kot so si želeli. Vodi Tadeja Bizilj.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V Gymnasiumu smo odprli tabu temo: spolne zlorabe. Kakšne posledice pustijo na človeku, še posebej če gre za otroka? Kako premagati travmo? Kako lahko vsi skupaj pomagamo? Zakaj je ta tema tabu? O tem Amadea, žrtev spolnega zlorabljanja v otroštvu, in mladi iz različnih šol.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Kako je med srednješolci priljubljena kemija in kako s projekti, ki vključujejo praktične delavnice, spodbuditi zanimanje za naravoslovje? O tem z mladimi, ki jim kemija ne dela težav in so se udeležili projekta Basf Teens' Lab na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.
14 članska slovenska reprezentanca raketnih modelarjev Letalske zveze Slovenije je na svetovnem prvenstvu na Poljskem ekipno dosegla dva naslova svetovnih podprvakov, v posamičnih kategorijah pa so osvojili dve bronasti medalji.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Že lansko leto so dijaki II. Gimnazije Maribor odpotovali v Afriko, točneje v Ugando, kjer so pomagali dograditi šolo in postaviti učilnico na prostem, otroke učili plavanja in še marsikaj drugega. Letošnje leto se je projekt nadaljeval, v sodelovanju z romunskimi in ugandskimi dijaki, zdaj pod mednarodnim imenom “Never Lose Your Soul”. Rdeča nit projekta so migracije mladih talentiranih ljudi iz območij varovane narave, združuje pa dve pereči temi, ki sta skupni vsem vključenim partnerjem. Območja varovane narave se v zadnjih desetletjih praznijo (tudi v Sloveniji) in mladi, še posebej talentirani ljudje, odhajajo v tujino. Škoda je dvojna – območja varovane narave so brez svojega človeškega razvojnega potenciala (“urejamo” jo iz pisarn) in beg možganov iz Slovenije se nadaljuje. Na tem in marsičem drugem so na svojem popotovanju štirinajst dni letos delali mariborski dijaki, ki so se iz Ugande vrnili pred nekaj dnevi – njihove izkušnje slišite po 20h! Z nami v studiu bodo Matija Medved Mlakar, Nejc Poljanec, Jakob Vidmar, Ema Žagar, Vita Movrin, Lana Krmelj, Tilen Basle in profesorica Zdenka Keuc.
Le še nekaj dni nas loči od začetka novega šolskega leta, ko se bodo dijakinje in dijaki vrnili v klopi. Marsikdo izmed njih bo letos soočen z odločitvijo o nadaljevanju svoje izobraževalne poti. Izbira primernega študija vsekakor ni lahka naloga in pri njej se mladi velikokrat srečujejo z vprašanji, na katera težko dobijo odgovore. Kar nekaj mladih pa je tudi takih, ki ne vedo, kam bi se usmerili. Zanje so Karierni centri Univerze v Ljubljani organiziral brezplačno poletno šolo, na kateri se v tem tednu lahko udeležijo delavnic in obiskujejo fakultete, podjetja in organizacije, ki se jim zdijo zanimivi.
Počitnice se počasi bližajo koncu, mladi se vračajo s potovanj in drugih aktivnosti polni lepih vtisov. Mnogi od njih so obiskali tudi poletne tabore – tokrat izveste, kaj vse so doživeli, se novega naučili in izkusili na poletni šoli logike, taboru računalništva in astronomskem raziskovalnem taboru ter na računalniških olimpijadah v izvedbi Zveze za tehnično kulturo Slovenije ter kaj vse se dogaja v tem tednu v Trenti na Poletni šoli od ideje do oddaje.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
33 mladih in 10 mladinskih voditeljev iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Velike Britanije, Afganistana, Alžirije, Iraka in Sirije se v Zapotoku udeležuje mednarodne izmenjave Slovenske filantropije. Naslovili so jo Sestavljanka raznolikosti, njen namen pa je mladim iz različnih kultur ponuditi kakovostno preživljanje poletnih dni, možnosti za neformalno učenje in medkulturno sodelovanje. Na izmenjavi spoznavajo sami sebe in drug drugega, hodijo na izlete, kuhajo si sami, pripravljajo kulturne večere, igrajo nogomet na igrišču pred staro šolo, se udeležujejo različnih delavnic.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Ibsenov Peer Gynt je eden najznamenitejših dramskih junakov vseh časov, njegova zgodba predstavlja eno najlepših zgodb o človeku, predrznem iskalcu, in o ljubezni, izhodišču vsega bistvenega. V tokratnem Gymnasiumu boste lahko slišali, kako so na šolski oder dijaki 4. letnika Waldorfske šole Ljubljana, postavili eno najpogosteje uprizorjenih dramskih besedil in hkrati morda najbolj zahteven dramski spis nasploh. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Plesalka in koreografinja Veronika Valdes in mladi, ki obiskujejo različne srednje šole s plesnim programom, o sodobnem plesu, razliki z baletom, stereotipih in izzivih ...
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Prostovoljstvo je eden izmed stebrov slovenske družbe, v okviru katerega prostovoljci vsako leto opravijo več milijonov delovnih ur. Naj gre za dela v humanitarnih, gasilskih, izobraževalnih ali drugih akcijah. A od kod črpajo navdih za pomoč soljudem? Odgovore smo iskali z mladimi prostovoljnimi gasilci in taborniki, med njimi je bil tudi dobitnik naziva naj prostovoljec za leto 2017 v kategoriji do 19 let.
Neveljaven email naslov