Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako strpni smo Slovenci in kako sovrstnike drugih narodnosti sprejemajo naši najstniki? O tem bomo govorili z mladimi, ki nimajo le slovenskih korenin in ki nastopajo v novi seriji dokumentarnih oddaj Kdo si pa ti? Na to vprašanje bodo na Televiziji Slovenija odgovarjali ob petkih, na Radiu Slovenija pa v oddaji Gymnasium. Brez dlake na jeziku torej o (ne)strpnih Slovencih, dveh domovinah, razlikah, ki nas bogatijo, o jezikovnih nevšečnostih in snemanju dokumentarne serije. Voditeljica Špela Šebenik.
Kako strpni smo Slovenci in kako sovrstnike drugih narodnosti sprejemajo naši najstniki? O tem smo govorili z mladimi, ki nastopajo v novi seriji dokumentarnih oddaj Kdo si pa ti? in so v slovensko okolje priseljeni ali v njem rojeni, a nimajo samo slovenskih korenin.
Isabella je bila rojena v Angliji, očeta ima Angleža, mamo pa Slovenko, a ker z njo ni govorila slovensko (vse jo je razumela, odgovarjala pa ji je v angleščini), je imela, ko so se pri njenih osmih letih preselili v Cerknico, kar nekaj težav. Šele ko se je naučila bolje govoriti slovensko, ji je bilo lažje.
Tschimy, nadebudni raper in kitarist, s slovenščino nikoli ni imel težav, saj je rojen v Sloveniji. Je pa imel v otroštvu nekaj problemov zaradi barve kože. Njegov oče namreč prihaja iz Gabona.
Olegova družina je iz Donecka odšla že pred najhujšimi dogodki v Ukrajini. Življenje tam že pred zamenjavo oblasti in vojaškimi spopadi ni bilo rožnato. Zdaj so tu malo več kot vse leti. Slovenijo so izbrali zato, ker je slovanska država s podobno preteklostjo in je jezik vsaj malo podoben ukrajinskemu. A vseeno ni bilo lahko.
“Na začetku je bilo kar težko, ker nisem nikogar poznal. Prvo leto sploh nisem hodil ven. Potem pa sem v šoli spoznal ljudi. Ko sem začel hoditi v šolo, je postalo lažje, saj hitreje najdeš koga, ki ti ustreza, najdeš prijatelje. Hodim na mednarodni oddelek bežigrajske gimnazije, kjer je pouk v angleščini, tako da mi je bilo lažje tudi zaradi tega, ker jezik ni bil problem.”
Čeprav ne sodeluje v dokumentarni seriji, smo na primorsko poklicali tudi Teodoro. Tudi ona ima izkušnjo, kako priti v novo okolje, kjer nikogar ne poznaš in si drugačen. Pred sedmimi leti se je preselila iz Srbije, prihod, najprej na Ptuj, pa ni bil prav nič prijeten.
“Tam sem bila izobčena. Če smo v šoli kaj delali, sem bila sama ali pa sem morala kaj delati s profesorico. Nihče se ni hotel družiti z mano. Ni bilo prijetno. Velikokrat so mi rekli, naj se vrnem nazaj, ker sem ne sodim. Zbadali so me. Na začetku nisem niti razumela, kaj so mi govorili, bila sem bolj tiha in mirna.”
Portret Ramija iz Sirije pa bomo lahko videli na 1. programu Televizije Slovenija (serija se predvaja v petek popoldan). Zaradi vojnih razmer je prišel v Slovenijo, ima pa že naše državljanstvo. Njegova mama je iz Bosne, a ker z njo 15 let ni govoril bosansko, je imel s slovenščino velike težave. Zaradi svoje vere ni bil tarča posmeha ali nestrpnosti, a vseeno zelo pogreša Sirijo in bi se takoj vrnil nazaj, če bi se lahko.
Večkulturnost nas bogati, nas uči. Kaj bi se drug od drugega lahko naučili Slovenci in Angleži? In kaj se je Rami naučil v Sloveniji in kaj bi se Slovenci morali naučiti od Sircev? Poslušajte Isabello in Ramija.
830 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Kako strpni smo Slovenci in kako sovrstnike drugih narodnosti sprejemajo naši najstniki? O tem bomo govorili z mladimi, ki nimajo le slovenskih korenin in ki nastopajo v novi seriji dokumentarnih oddaj Kdo si pa ti? Na to vprašanje bodo na Televiziji Slovenija odgovarjali ob petkih, na Radiu Slovenija pa v oddaji Gymnasium. Brez dlake na jeziku torej o (ne)strpnih Slovencih, dveh domovinah, razlikah, ki nas bogatijo, o jezikovnih nevšečnostih in snemanju dokumentarne serije. Voditeljica Špela Šebenik.
Kako strpni smo Slovenci in kako sovrstnike drugih narodnosti sprejemajo naši najstniki? O tem smo govorili z mladimi, ki nastopajo v novi seriji dokumentarnih oddaj Kdo si pa ti? in so v slovensko okolje priseljeni ali v njem rojeni, a nimajo samo slovenskih korenin.
Isabella je bila rojena v Angliji, očeta ima Angleža, mamo pa Slovenko, a ker z njo ni govorila slovensko (vse jo je razumela, odgovarjala pa ji je v angleščini), je imela, ko so se pri njenih osmih letih preselili v Cerknico, kar nekaj težav. Šele ko se je naučila bolje govoriti slovensko, ji je bilo lažje.
Tschimy, nadebudni raper in kitarist, s slovenščino nikoli ni imel težav, saj je rojen v Sloveniji. Je pa imel v otroštvu nekaj problemov zaradi barve kože. Njegov oče namreč prihaja iz Gabona.
Olegova družina je iz Donecka odšla že pred najhujšimi dogodki v Ukrajini. Življenje tam že pred zamenjavo oblasti in vojaškimi spopadi ni bilo rožnato. Zdaj so tu malo več kot vse leti. Slovenijo so izbrali zato, ker je slovanska država s podobno preteklostjo in je jezik vsaj malo podoben ukrajinskemu. A vseeno ni bilo lahko.
“Na začetku je bilo kar težko, ker nisem nikogar poznal. Prvo leto sploh nisem hodil ven. Potem pa sem v šoli spoznal ljudi. Ko sem začel hoditi v šolo, je postalo lažje, saj hitreje najdeš koga, ki ti ustreza, najdeš prijatelje. Hodim na mednarodni oddelek bežigrajske gimnazije, kjer je pouk v angleščini, tako da mi je bilo lažje tudi zaradi tega, ker jezik ni bil problem.”
Čeprav ne sodeluje v dokumentarni seriji, smo na primorsko poklicali tudi Teodoro. Tudi ona ima izkušnjo, kako priti v novo okolje, kjer nikogar ne poznaš in si drugačen. Pred sedmimi leti se je preselila iz Srbije, prihod, najprej na Ptuj, pa ni bil prav nič prijeten.
“Tam sem bila izobčena. Če smo v šoli kaj delali, sem bila sama ali pa sem morala kaj delati s profesorico. Nihče se ni hotel družiti z mano. Ni bilo prijetno. Velikokrat so mi rekli, naj se vrnem nazaj, ker sem ne sodim. Zbadali so me. Na začetku nisem niti razumela, kaj so mi govorili, bila sem bolj tiha in mirna.”
Portret Ramija iz Sirije pa bomo lahko videli na 1. programu Televizije Slovenija (serija se predvaja v petek popoldan). Zaradi vojnih razmer je prišel v Slovenijo, ima pa že naše državljanstvo. Njegova mama je iz Bosne, a ker z njo 15 let ni govoril bosansko, je imel s slovenščino velike težave. Zaradi svoje vere ni bil tarča posmeha ali nestrpnosti, a vseeno zelo pogreša Sirijo in bi se takoj vrnil nazaj, če bi se lahko.
Večkulturnost nas bogati, nas uči. Kaj bi se drug od drugega lahko naučili Slovenci in Angleži? In kaj se je Rami naučil v Sloveniji in kaj bi se Slovenci morali naučiti od Sircev? Poslušajte Isabello in Ramija.
Med seboj sta se pomerili ekipi Prve gimnazije v Mariboru in Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja. V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije.
Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja. V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije.
V zadnji oddaji Gymnasium se nam bodo v studiu pridružile zmagovalke lanskoletne tekmovalne oddaje v radijski improvizaciji Improklet. Dekleta bodo improvizirala na predloge poslušalcev, povedala kaj se jim je dogajalu v letu 2015 in izbrala gasbo, ki jih je najbolj navdušila v skoraj končanem letu. Poslušajte in sodelujte v oddaji Gymnasium!
V zadnji oddaji prvega kroga našega evropskega projekta Gymnasium.eu sta se pomerili ekipi Šolskega centra Nova Gorica: Srednje ekonomske in trgovske šole in Gimnazije Moste.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Kolikokrat se v trgovini, preden kupite novo oblačilo ali najnovejši mobilni telefon, vprašate, ali ga res potrebujete ali pa z njim samo izpolnjujete svojo potrebo po kopičenju stvari? Se pozanimate, kako je bil izdelan in kam bo šel, ko ga ne boste več potrebovali? V času, ko so učinki neodgovornega ravnanja človeka vse bolj vidni v okolju, so to zagotovo vprašanja, ki bi si jih morali postaviti pred prav vsakim nakupom. O odgovornem potrošništvu bomo z mladimi razmišljali v tokratnem Gymnasiumu, ko bomo poskušali ugotoviti, ali imamo na voljo dovolj informacij o izvoru izdelkov, ki jih kupujemo, kdo nas nagovarja k stalnemu kopičenju ter kakšna je resnična cena našega lagodnega življenja. Vodi Andreja Gradišar.
V oddaji Gymnasium. eu sta se pomerili ekipi Gimnazije Novo mesto in SVŠGL - Umetniške gimnazije.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Gosti oddaje so bili mladi, ki so sodelovali na 30. državnem tekmovanju iz logike in na 13. lingvistični olimpijadi. Pogovarjali smo se o tem, kdaj so se začeli ukvarjati z logiko, kako jim je šlo na tekmovanju, kako sta povezani lingvistika in logika, kakšne naloge rešujejo in kako se sami odločajo - prisluhnejo srcu ali glavi? Logični izziv pa smo zastavili tudi poslušalcem.
V Gymnasiumu.eu bomo z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in dijaki Srednje ekonomske šole Ljubljana razpravljali o terorizmu in radikalizaciji. Sploh slednja je v zadnjem času dobila krila, ne le na Vzhodu, ampak se zaradi razmer v katerih se je znašla EU, pojavlja tudi med njenimi državljani. Vprašali se bomo tudi, kako varni smo v EU pred terorističnimi napadi in ali je s svojimi nestrpnimi komentarji na spletnih družabnih omeržjih ekstremist lahko že vaš sosed, prijatelj ali znanec.
Mladi o rekreaciji, gibanju, treninranju različnih športov in tem, da je veliko njihovih vrstnikov premalo telesno aktivnih.
V Gymnasiumu smo po nedavnih velikih uspehih gostili člane slovenske mladinske plezalne reprezentance. Predstavili smo, kako mladi plezalci trenirajo in kaj je tisto, kar iz dobrega plezalca naredi zmagovalca mladinskega svetovnega prvenstva in zelo uspešnega tudi v članskih vrstah. Ker pa je plezanje v zadnjem času postalo zelo priljubljeno tudi na amaterskem nivoju, smo za vse tiste, ki bi jih zanimalo podali še nekaj nasvetov, kako se začeti ukvarjati s tem športom.
V drugi tekmovalni oddaji tretje sezone evropskega projekta Gymnasium.eu bomo govorili o enakopravnosti med spoloma v Evropski uniji. V studiu se nam bodo pridružili dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica in dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor. Z njimi bomo iskali rešitve, kako vlogo spolov v naših življenjih in svetu čim bolj izenačiti, ocenili bomo sistem spolnih kvot, dijaki pa bodo podali svoje konkretne rešitve, ki bodo rdeča nit njihovega razmišljanja. Tudi tokrat bomo med oddajo poklicali v Evropski parlament, kjer nas bo pri telefonu pričakovala slovenska poslanka Romana Tomc.
Gosta v oddaji sta bila Jovan in Ahmad, ki sta iz različnih razlogov zapustila svojo domovino. Zakaj sta iz Srbije in Afganistana prišla v Slovenijo? Kako odprti in gostoljubni sploh smo Slovenci? Kako težak je naš jezik, kako je v šoli ali na fakulteti? Kakšne so njune sanje? O tem smo se pogovarjali v Gymnasiumu, v katerem lahko slišite tudi zgodbe Sirca, Somalcev in Kitajke.
V prvi tekmovalni oddaji 3. sezone se bomo z dijaki I. gimnazije v Celju in dijaki Gimnazije Franceta Prešerna Kranj razgovorili o aktualni temi zadnjih nekaj tednov - o begunski krizi. Kako se z njo (ne)sooča Evropa in kako bi se je lotili dijaki? Kakšne posledice prinaša migracijski tok in kako poskrbeti za integracijo beguncev? Za pomoč pri razmišljanju bomo poklicali še v Bruselj - z nami bo evropska poslanka Tanja Fajon. Glas za najboljšo ekipo lahko oddate na Facebook profilu Programa za mlade. Pripravlja: Nadia Petauer
Društvo Novi dijak, krajše NODI, je skupina dijakov iz različnih ljubljanskih gimnazij. Zgodbo so skupaj začeli pisati leta 2012 z željo, da bi vrstnike spodbujali k večji družbeni kritičnosti in kreativnosti. Projekt NODI omogoča dijakom priložnost inovativnega izražanja in jim ponuja možnost kreativnega soustvarjanja tiskane in spletne revije. Kdo so gimnazijci, ki stojijo za revijo Novi dijak, kakšne vsebine se v njej znajdejo, kakšna je njihova uredniška politika, kako dojemajo cenzuro ter kako vidijo družbeno stanje svoje generacije, boste izvedli v sredini oddaji Gymnasium.
Neveljaven email naslov