Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V še zadnji oddaji na Prvem, v katerih se skupaj z dijaki pripravljamo na spomladanski rok splošne mature, bomo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije. Kje maturanti izgubljajo največ točk in kakšni so nasveti profesorjev za dober rezultat, slišite v tokratnem Gymnasiumu.
Priprave na jezike in družboslovne predmete
Po eseju smo pretekli četrtek oddajo Studio ob 17h namenili ključnim vprašanjem maturantov in dobili številne koristne odgovore profesorjev in zunanjih ocenjevalcev o matematiki, slovenščini in najbolj priljubljenem izbirnem predmetu, geografiji.
V tokratni oddaji Gymnasium – še zadnji oddaji na Prvem, v katerih smo se skupaj z dijaki pripravljali na spomladanski rok splošne mature, smo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije.
Kaj jim na maturi predstavlja najtrši oreh in česa jih je najbolj strah, so povedali Kaja Kurent, Nuša Bajželj, Zala Julija Kavčič in Gal Grobovšek iz Gimnazije Kranj.
Najtrši oreh bo zame biologija, ker je veliko snovi in veliko podobnih pojmov in lahko hitro kaj zamešaš.
Mene najbolj skrbi matematika, ravno zaradi površnosti, ker sem zelo nagnjena h kakšnim neumnim napakam. Ampak, kolikor smo gledali maturitetne pole in naloge, so na osnovnem nivoju precej povprečne, tako da mislim, da tudi profesorjev ne skrbi preveč.
Pomanjkanje časa se pri meni lahko pojavi pri razčlembi pri slovenščini, predvsem, ker sklepam po izkušnjah. Ko smo pisali v šoli, je zmanjkalo časa ravno za krajši sestavek na koncu, ker smo se prej posvečali reševanju vseh slovničnih nalog. Predvsem, ko se poskušaš spomniti raznih stvari, kaj točno pomenijo, kaj zaznamuje določena končnica na primer in kako se temu pravilno slovnično reče, si čisto “zapsihiran”.
Zgodovina
Shema maturitetnega izpita iz zgodovine pri splošni maturi je sestavljena iz zunanjega in notranjega dela. Notranji del izpita zajema pisno nalogo in strokovno ekskurzijo, pri zunanjem delu morajo maturanti pokazati znanje iz različnih tem, pojasnjuje profesorica zgodovine na Gimnaziji Kranj, Mojca Zelič. Ob tem poudarja, da bližnjice pri učenju praviloma ne prinašajo dobrih rezultatov.
“Zelo težko je ugotoviti, katere teme bood na maturi, lahko se iste ponavljajo tudi več let zapored, tako da loterija zaenkrat ni še prinesla nobenih uspehov. Je pa tako. Maturanti pišejo dve poli, ena je iz slovenske zgodovine, druga iz obče zgodovine in po novem se zdaj že nekaj let prakticira, da se kombinirata dve temi – lansko leto so pisali slovensko zgodovino 2. polovica 19. stoletja in 1. polovica 20. stoletja.”
Angleščina na maturi
Prvi tuji jezik je obvezen predmet na splošni maturi. Za večino dijakov je to angleščina, ki jo lahko pišejo na osnovni ali višji ravni. Glede na povprečne dosežke pri tem predmetu – ocena 3,5 na osnovni in skoraj 6 točk na višji ravni – lahko rečemo, da za večino gimnazijcev angleščina ne predstavlja večje težave. Znanje tega jezika je med slovensko mladino po besedah zunanje ocenjevalke na maturi Ane Likar, profesorice angleščine za Gimnaziji Ledina, dobro.
Esej pri angleščini je drugačna zvrst kot pri slovenščini. Gre za krajše besedilo, ki mora vsebovati dejstva in ne mnenja kandidatov. Če je prekratek, se točke odbijajo, če se preseže zgornja omejitev števila besed, sankcij sicer ni, se pa poveča možnost za pravopisne napake.
Družboslovni predmeti – filozofija, sociologija, psihologija
Pri vseh treh omenjenih predmetih so morali kandidati napisati seminarsko nalogo, ki predstavlja 20 % končne ocene. Psihologijo na maturi, poleg geografije, skoraj vsako leto izbere največ kandidatov. Nasvet za zadnje dni pred izpitom iz psihologije je podala profesorica psihologije Marta Movrin z Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana.
“Mislim, da je najbolj pomembno, da si snov organizirajo, da sami pri sebi ocenijo, kje so še pomankljivosti, česa še ne znajo in se potem lotijo tistih točk. Najbolj potratno je, če sedijo na kavču ali postelji in prebirajo in prebirajo liste, knjige, zvezke – ni rečeno, da si pri tem zbran in da si boš karkoli od tega zares zapomnil.”
830 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V še zadnji oddaji na Prvem, v katerih se skupaj z dijaki pripravljamo na spomladanski rok splošne mature, bomo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije. Kje maturanti izgubljajo največ točk in kakšni so nasveti profesorjev za dober rezultat, slišite v tokratnem Gymnasiumu.
Priprave na jezike in družboslovne predmete
Po eseju smo pretekli četrtek oddajo Studio ob 17h namenili ključnim vprašanjem maturantov in dobili številne koristne odgovore profesorjev in zunanjih ocenjevalcev o matematiki, slovenščini in najbolj priljubljenem izbirnem predmetu, geografiji.
V tokratni oddaji Gymnasium – še zadnji oddaji na Prvem, v katerih smo se skupaj z dijaki pripravljali na spomladanski rok splošne mature, smo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije.
Kaj jim na maturi predstavlja najtrši oreh in česa jih je najbolj strah, so povedali Kaja Kurent, Nuša Bajželj, Zala Julija Kavčič in Gal Grobovšek iz Gimnazije Kranj.
Najtrši oreh bo zame biologija, ker je veliko snovi in veliko podobnih pojmov in lahko hitro kaj zamešaš.
Mene najbolj skrbi matematika, ravno zaradi površnosti, ker sem zelo nagnjena h kakšnim neumnim napakam. Ampak, kolikor smo gledali maturitetne pole in naloge, so na osnovnem nivoju precej povprečne, tako da mislim, da tudi profesorjev ne skrbi preveč.
Pomanjkanje časa se pri meni lahko pojavi pri razčlembi pri slovenščini, predvsem, ker sklepam po izkušnjah. Ko smo pisali v šoli, je zmanjkalo časa ravno za krajši sestavek na koncu, ker smo se prej posvečali reševanju vseh slovničnih nalog. Predvsem, ko se poskušaš spomniti raznih stvari, kaj točno pomenijo, kaj zaznamuje določena končnica na primer in kako se temu pravilno slovnično reče, si čisto “zapsihiran”.
Zgodovina
Shema maturitetnega izpita iz zgodovine pri splošni maturi je sestavljena iz zunanjega in notranjega dela. Notranji del izpita zajema pisno nalogo in strokovno ekskurzijo, pri zunanjem delu morajo maturanti pokazati znanje iz različnih tem, pojasnjuje profesorica zgodovine na Gimnaziji Kranj, Mojca Zelič. Ob tem poudarja, da bližnjice pri učenju praviloma ne prinašajo dobrih rezultatov.
“Zelo težko je ugotoviti, katere teme bood na maturi, lahko se iste ponavljajo tudi več let zapored, tako da loterija zaenkrat ni še prinesla nobenih uspehov. Je pa tako. Maturanti pišejo dve poli, ena je iz slovenske zgodovine, druga iz obče zgodovine in po novem se zdaj že nekaj let prakticira, da se kombinirata dve temi – lansko leto so pisali slovensko zgodovino 2. polovica 19. stoletja in 1. polovica 20. stoletja.”
Angleščina na maturi
Prvi tuji jezik je obvezen predmet na splošni maturi. Za večino dijakov je to angleščina, ki jo lahko pišejo na osnovni ali višji ravni. Glede na povprečne dosežke pri tem predmetu – ocena 3,5 na osnovni in skoraj 6 točk na višji ravni – lahko rečemo, da za večino gimnazijcev angleščina ne predstavlja večje težave. Znanje tega jezika je med slovensko mladino po besedah zunanje ocenjevalke na maturi Ane Likar, profesorice angleščine za Gimnaziji Ledina, dobro.
Esej pri angleščini je drugačna zvrst kot pri slovenščini. Gre za krajše besedilo, ki mora vsebovati dejstva in ne mnenja kandidatov. Če je prekratek, se točke odbijajo, če se preseže zgornja omejitev števila besed, sankcij sicer ni, se pa poveča možnost za pravopisne napake.
Družboslovni predmeti – filozofija, sociologija, psihologija
Pri vseh treh omenjenih predmetih so morali kandidati napisati seminarsko nalogo, ki predstavlja 20 % končne ocene. Psihologijo na maturi, poleg geografije, skoraj vsako leto izbere največ kandidatov. Nasvet za zadnje dni pred izpitom iz psihologije je podala profesorica psihologije Marta Movrin z Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana.
“Mislim, da je najbolj pomembno, da si snov organizirajo, da sami pri sebi ocenijo, kje so še pomankljivosti, česa še ne znajo in se potem lotijo tistih točk. Najbolj potratno je, če sedijo na kavču ali postelji in prebirajo in prebirajo liste, knjige, zvezke – ni rečeno, da si pri tem zbran in da si boš karkoli od tega zares zapomnil.”
V nenehnem poplavljanju vizualnih podob in obilju kamer, ki jih posedujemo in prav tako obilno uporabljamo s telefonom, da smo že vsi lahko fotografski zapisovalci časa, se upravičeno sprašujemo, kje je še prostor za profesionalno fotografijo in kakšno sporočilnost ter vrednost nosi. Z nami bodo študentje fotografije z visoke šole za storitve VIST, pa tudi eden najbolj priznanih slovenskih fotografov,fotoreporterjev - Uroš Hočevar. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Pred kratkim je v organizaciji VSGT Maribor potekal finalni del tekmovanja za izbor mladega kuharja, ki bo naslednje leto v Minho na Portugalskem zastopal Slovenijo na tekmovanju za nagrado European Young Chef Award, na katerem je zmagal Janko Dulc. Namen tekmovanja je izbrati mladega kreativnega kuharja, ki navdih za svoje kreativno delo črpa iz lokalne in regionalne gastronomske kulture. Prijavljeni kandidati so tekmovali v pripravi inovativne jedi iz lokalnega in/ali regionalnega okolja in predstavitvi promocijskega videa, ki predstavlja kandidatov kulinarični pogled in razumevanje. Janko Dulc, študent gostinstva in turizma na BIC Ljubljana, VSŠ je pod mentorstvom Marjete Cevc za osnovo svoje kreacije izbral ričet, ki jo je pripravil na povsem drugačen, inovativen način. Komisijo je navdušil tako s predstavitvenim videom kot tudi s pripravo jedi in s svojim znanjem ter nastopom, s katerim je preko spletnega intervjuja prepričal strokovno komisijo, ki ji je predsedoval dr. Janez Bogataj. Poleg Janka, bosta gosta v studiu še Anže Bilban, ki je dosegel zlato medaljo v kategoriji SLOVENIASKILLS – KUHARSTVO in Luka Strajn, ki je osvojil zlato medaljo v kategoriji SLOVENIASKILLS – STREŽBA in 3. mesto ter bronasto medalja v kategoriji MEŠANJE PIJAČ.
Pogovarjali smo se z dijaki, ki so konec maja sodelovali na mednarodni filozofski olimpijadi znanja. Za kakšno tekmovanje gre, kako so se naj pripravljali, kako je letos vse skupaj potekalo prek spleta, kakšno znanje morajo dijaki pokazati, o katerih filozofskih vprašanjih so pisali, kako so si priborili 3 bronaste medalje in 4 pohvale? Pa tudi o tem, ali je oznaka filozof pohvala ali zbadljivka?
Je narediti vozniški izpit, ko postaneš polnoleten, le želja mladih ali tudi potreba sodobnega načina življenja? Ali mlademu človeku prinese neodvisnost in samostojnost? Kako sploh pridemo do izpita in koliko nas to stane? Kakšna skupina v prometu so mladi vozniki, so najbolj ranljivi motoristi? O mladih voznikih, obnašanju Slovencev v prometu in avtomobilski prihodnosti bomo govorili z dijaki, ki že držijo volan v rokah, in z inštruktorjemvarne vožnje.
Poklicna in splošna matura se bližata, zato bomo strnili napotke profesorjev in članov državnih predmetnih komisij za posamezne predmete ter vas nekaj dni pred začetkom zrelostnega izpita opomnili na stvari, na katere morate paziti med samim pisanjem izpitov. Prav tako bomo preverili, kako bosta potekali maturi v praksi – kako bo z maskami in ali boste lahko med odmorom odšli iz učilnice? Oddaja za več kot 17 tisoč letošnjih maturantov!
Matura je ena od najbolj vročih tem zadnjih tednov – tudi na našem programu in v naših oddajah smo spremljali vse dogajanje okoli nje – zdaj, kot vsi že dobro veste, torej bo – 30. maja se začenja tako splošna kot poklicna. V današnjem Gymnasiumu bo rdeča nit oddaje letošnji maturitetni esej, ki ga bodo dijaki splošne mature pisali v ponedeljek, 1. junija. Ta k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, saj se v njem pokažejo posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost pisanja eseja. Dijaki obvezni deli in temo eseja izvedo že v tretjem letniku, naslov letošnjega sklopa pa je V svetu Cankarjeve dramatike. Z dijaki in s profesorji slovenščine bomo izpostavili glavne ideje, dramske osebe in zaplete Cankarjevih del, ki so obvezno čtivo na letošnji maturi? Kje bi našli vzporednice med protagonisti dram Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapci? Kako se v vseh dramskih besedilih kaže nasprotje med resnico in videzom? Kam je Ivan Cankar uperil svojo kritično ost? O letošnjem maturitetnem eseju od A do Ž.
Govorili smo o vrhunskih dosežkih, ki jih dosegate mladi. Tokrat v velikih stenah gora. Z nami je bila Marija Jeglič, članica Alpinističnega odseka Ljubljana – Matica, ki se je tik pred začetkom pandemije novega koronavirusa vrnila z alpinistične odprave Senja 2020. Na istoimenskem norveškem otoku, ki se nahaja v polarnem krogu, je od sredine februarja do začetka marca plezala skupaj s soplezalko Saro Jaklič. Kot boste slišali, sta dosegli nekaj zares vrhunskih podvigov. Marija Jeglič je sicer predstavnica mladega rodu slovenskih alpinistk, tudi članica Slovenske mladinske alpinistične reprezentance, za katero je že kar nekaj vrhunskih podvigov. Planinska zveza Slovenije jo je lani razglasila za najuspešnejšo alpinistko leta 2018.
V Gymnasiumu boste od blizu spoznali delo dramskega igralca in ustvarjanja za film in televizijo. Z nami bo Tadej Pišek, ki ga prav vsi zagotovo poznate po vlogi Roka Slaka v nanizanki Reka ljubezni. A to je le ena izmed vlog v kateri je zaigral, poleg tega ga lahko vidite na odrih gledališč, veliko ustvarja tudi kot avtor predstav, svoj glas posoja tudi najrazličnejšim animiranim likom, ukvarja pa se tudi z lutkarstvom. Poleg pogovora o poklicu igralca boste slišali tudi marsikaj o študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in o tem, kako se lahko tisti, ki se tja želite vpisati, pripravite na sprejemne izpite. Skratka zanimiv preplet tem povezanih z gledališkim in filmskim oziroma ustvarjanjem za televizijo in radio vas čaka.
V današnji oddaji Gymnasium bomo glavno besedo namenili ključnim vprašanjem, s katerimi se v teh dneh spoprijemajo letošnji maturanti. Matura bo, je povedala ministrica za izobraževanje, Simona Kustec, saj je zdravstvena stroka prižgala zeleno luč za izvedbo. Strokovnjaki sicer že dalj časa opozarjajo na nepopravljive posledice ob morebitnem preklicu mature, starše, ravnatelje in maturante pa skrbijo rezultati mature zaradi novonastale situacije in med drugim poudarjajo, da vsi dijaki nimajo enakih možnosti za pripravo. Prav danes so na novinarski konferenci predstavniki Vlade in delovnih skupin predstavili najnovejše ukrepe za soočanje z epidemije s koronavirusno boleznijo in njenimi posledicami. Med drugim so razpravljali tudi o maturi. Mi smo že včeraj pred mikrofon povabili direktorja državnega izpitnega centra, Darka Zupanca, o tem, kaj je povedal in kakšni so odzivi letošnjih maturantov ter kako se čim bolje pripraviti na pisna izpita iz slovenščine, ki bosta potekala v spomladanskem roku na isti dan več v tokratni oddaji.
Z mladimi popotnicami bomo odpotovali po svetu. Šli bomo v Južno Ameriko, v Ekvador, kjer sta se morali zaradi koranavirusa ustaviti kolesarski popotnici Barbara in Anja, ki ju bolj poznamo pod nazivom The Bike Wanderers. Že pred letom in pol sta se odpravili na pot, njun cilj pa je bil prekolesariti Ameriko od juga proti severu. Na drugem koncu sveta pa je na rajskem tajskem otoku ostala Klara Lotrič, ki nam lahko iz prve roke pove, kako, če sploh, tam te dni praznujejo tajsko novo leto.
Čas, ki ga preživljate doma, lahko izkoristite tudi za učenje kuhanja. Za vas smo pripravili nekaj nasvetov o tem, kako se lotiti tega opravila, sogovorniki pa so zbrali tudi nekaj receptov, s pomočjo katerih boste pripravili okusne jedi. O tem, kako je kuhanje lahko tudi zelo zabavno, bomo govorili v tokratni oddaji Gymnasium.
Kako naj se maturanti doma pripravijo na maturitetni esej? Kako naj obdelajo tista Cankarjeva dela, ki jih v šoli niso? In kaj je značino za pisanje našega največjega pisatelja?
Kako dneve, ko poteka šolanje na daljavo, preživljajo srednješolci? Kako se četrtošolci pripravljajo na maturo in ali so že oddali prijavo za vpis na fakultete? Več pa v oddaji Gymnasium z dijaki, s karierno svetovalko in svetovalno delavko.
Ker je trenutno situacija v naši državi posebna, bo posebna tudi oddaja Gymnasium. V njej bodo namreč besedo dobili vsi tisti mladi, ki v teh dneh na najrazličnejše načine sodelujejo pri preprečevanju širitve novega koronavirusa. Takih mladih, ki so nesebično ponudili svojo pomoč, in se izpostavili, je, kot boste slišali, zelo veliko. Seveda pa v oddajo nismo mogli umestiti čisto vseh, ki jim gre zahvala za njihovo delo. Del pogovorov, ki sva jih pripravila Aleš Ogrin in Špela Šebenik, smo z mladimi opravili že včeraj in ker se stanje na terenu zelo hitro spreminja, je bil morda skozi današnji dan že sprejet kakšen nov ukrep, a informacije v oddaji so kljub temu točne. Štejejo pa seveda zgodbe in navodila mladih, ki jih boste slišali.
Lan Falenti Koncilija si je med srednjo šolo in študijem vzel leto dni odmora - šel je na prostovoljno delo v Južnoafriško republiko, kjer je skrbel za geparde. Študent v Padovi je gost oddaje Gymnasium.
Z dijaki, ki bivajo v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani in so vpeti v društvo KUD Pozitiv, se bomo pogovarjali o njihovih aktualnih predstavah. Imajo namreč dve gledališki skupini, samo ta teden sta na sporedu dve njihovi predstavi (Big mother in Amaranth), pripravljajo pa že novi premieri. Več o scenski umetnosti, ki živi v dijaškem domu, v kleti stavbe A, v njihovem Kreatoriju, pa v oddaji Gymnasium.
Film je odlična odskočna deska za razmišljanja o nas samih in naših odnosih, obenem pa ponuja številne iztočnice za pogovore. Ali mladi danes še obiskujejo kinodvorane, imajo svoje najljubše igralce in igralke, kakšni žanri jih sploh pritegnejo – o vsem tem s srednješolci in z mladimi glavnimi igralci iz novega slovenskega filma Ne pozabi dihati.
Tokrat v Gymnasiumu gostimo člane gledališke skupine Središče z Gimnazije Celje – Center. Ustvarili so predstavo, projekt Kamenčki, ki na oder prinaša najrazličnejše zgodbe povezane z napadi iz homofobije. Besedilo osnovo gradi na treh napadih s smrtnim izidom iz preteklosti (Matthew Shepard, Larry King in napad v klubu Pulse), medtem pa se na odru pojavijo resnične pripovedi nekaj več kot petindvajsetih ljudi, ki so ekipi prijazno zaupali svoje zgodbe, te pa pripeljejo do enega najbolj medijsko pokritih napadov v Sloveniji, ki se je zgodil v začetku novembra v klubu Tiffany v Ljubljani. Avtor besedila in režiser predstave je četrtošolec Aljaž Primožič, ki je za svoje delo na področju pesniškega in literarnega ustvarjanja prejel že številne nagrade. Avtorica, voditeljica oddaje je Liana Buršič
Šole, ki promovirajo zdravje, dokazano izboljšujejo zdravje in blagostanje vse šolske skupnosti, je zapisano v opisu projekta slovenske mreže zdravih šol. Z nami v studiu so bili predstavniki Gimnazije Ledina, ki je del mreže postala v letošnjem šolskem letu. Predstavili so nam dejavnosti, s katerimi skušajo vrednote projekta prenesti tako v šolsko okolje, kot tudi v življenje izven nje.
Koliko časa bi zdržali brez mobilnega telefona? Eno uro, ves dan v šoli, mogoče kar ves teden? Odgovor poznajo dijaki z Gimnazije Šentvid, ki so v ponedeljek zjutraj svoj mobilni telefon odnesli v ravnateljevo pisarno in ga vzeli nazaj šele po pouku. En razred pa bo to počel ves teden. Kako je naše življenje povezano z moderno tehnologijo? Ali na našo osebnost in počutje vplivata število všečkov in dogajanje na družbenih omrežjih? Kdaj postanemo odvisni? Kakšne so koristi in pasti moderne tehnologije, še posebej mobilnih telefonov? O tem smo govorili z dijaki iz Gimnazije Šentvid.
Neveljaven email naslov