Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V še zadnji oddaji na Prvem, v katerih se skupaj z dijaki pripravljamo na spomladanski rok splošne mature, bomo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije. Kje maturanti izgubljajo največ točk in kakšni so nasveti profesorjev za dober rezultat, slišite v tokratnem Gymnasiumu.
Priprave na jezike in družboslovne predmete
Po eseju smo pretekli četrtek oddajo Studio ob 17h namenili ključnim vprašanjem maturantov in dobili številne koristne odgovore profesorjev in zunanjih ocenjevalcev o matematiki, slovenščini in najbolj priljubljenem izbirnem predmetu, geografiji.
V tokratni oddaji Gymnasium – še zadnji oddaji na Prvem, v katerih smo se skupaj z dijaki pripravljali na spomladanski rok splošne mature, smo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije.
Kaj jim na maturi predstavlja najtrši oreh in česa jih je najbolj strah, so povedali Kaja Kurent, Nuša Bajželj, Zala Julija Kavčič in Gal Grobovšek iz Gimnazije Kranj.
Najtrši oreh bo zame biologija, ker je veliko snovi in veliko podobnih pojmov in lahko hitro kaj zamešaš.
Mene najbolj skrbi matematika, ravno zaradi površnosti, ker sem zelo nagnjena h kakšnim neumnim napakam. Ampak, kolikor smo gledali maturitetne pole in naloge, so na osnovnem nivoju precej povprečne, tako da mislim, da tudi profesorjev ne skrbi preveč.
Pomanjkanje časa se pri meni lahko pojavi pri razčlembi pri slovenščini, predvsem, ker sklepam po izkušnjah. Ko smo pisali v šoli, je zmanjkalo časa ravno za krajši sestavek na koncu, ker smo se prej posvečali reševanju vseh slovničnih nalog. Predvsem, ko se poskušaš spomniti raznih stvari, kaj točno pomenijo, kaj zaznamuje določena končnica na primer in kako se temu pravilno slovnično reče, si čisto “zapsihiran”.
Zgodovina
Shema maturitetnega izpita iz zgodovine pri splošni maturi je sestavljena iz zunanjega in notranjega dela. Notranji del izpita zajema pisno nalogo in strokovno ekskurzijo, pri zunanjem delu morajo maturanti pokazati znanje iz različnih tem, pojasnjuje profesorica zgodovine na Gimnaziji Kranj, Mojca Zelič. Ob tem poudarja, da bližnjice pri učenju praviloma ne prinašajo dobrih rezultatov.
“Zelo težko je ugotoviti, katere teme bood na maturi, lahko se iste ponavljajo tudi več let zapored, tako da loterija zaenkrat ni še prinesla nobenih uspehov. Je pa tako. Maturanti pišejo dve poli, ena je iz slovenske zgodovine, druga iz obče zgodovine in po novem se zdaj že nekaj let prakticira, da se kombinirata dve temi – lansko leto so pisali slovensko zgodovino 2. polovica 19. stoletja in 1. polovica 20. stoletja.”
Angleščina na maturi
Prvi tuji jezik je obvezen predmet na splošni maturi. Za večino dijakov je to angleščina, ki jo lahko pišejo na osnovni ali višji ravni. Glede na povprečne dosežke pri tem predmetu – ocena 3,5 na osnovni in skoraj 6 točk na višji ravni – lahko rečemo, da za večino gimnazijcev angleščina ne predstavlja večje težave. Znanje tega jezika je med slovensko mladino po besedah zunanje ocenjevalke na maturi Ane Likar, profesorice angleščine za Gimnaziji Ledina, dobro.
Esej pri angleščini je drugačna zvrst kot pri slovenščini. Gre za krajše besedilo, ki mora vsebovati dejstva in ne mnenja kandidatov. Če je prekratek, se točke odbijajo, če se preseže zgornja omejitev števila besed, sankcij sicer ni, se pa poveča možnost za pravopisne napake.
Družboslovni predmeti – filozofija, sociologija, psihologija
Pri vseh treh omenjenih predmetih so morali kandidati napisati seminarsko nalogo, ki predstavlja 20 % končne ocene. Psihologijo na maturi, poleg geografije, skoraj vsako leto izbere največ kandidatov. Nasvet za zadnje dni pred izpitom iz psihologije je podala profesorica psihologije Marta Movrin z Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana.
“Mislim, da je najbolj pomembno, da si snov organizirajo, da sami pri sebi ocenijo, kje so še pomankljivosti, česa še ne znajo in se potem lotijo tistih točk. Najbolj potratno je, če sedijo na kavču ali postelji in prebirajo in prebirajo liste, knjige, zvezke – ni rečeno, da si pri tem zbran in da si boš karkoli od tega zares zapomnil.”
830 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V še zadnji oddaji na Prvem, v katerih se skupaj z dijaki pripravljamo na spomladanski rok splošne mature, bomo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije. Kje maturanti izgubljajo največ točk in kakšni so nasveti profesorjev za dober rezultat, slišite v tokratnem Gymnasiumu.
Priprave na jezike in družboslovne predmete
Po eseju smo pretekli četrtek oddajo Studio ob 17h namenili ključnim vprašanjem maturantov in dobili številne koristne odgovore profesorjev in zunanjih ocenjevalcev o matematiki, slovenščini in najbolj priljubljenem izbirnem predmetu, geografiji.
V tokratni oddaji Gymnasium – še zadnji oddaji na Prvem, v katerih smo se skupaj z dijaki pripravljali na spomladanski rok splošne mature, smo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije.
Kaj jim na maturi predstavlja najtrši oreh in česa jih je najbolj strah, so povedali Kaja Kurent, Nuša Bajželj, Zala Julija Kavčič in Gal Grobovšek iz Gimnazije Kranj.
Najtrši oreh bo zame biologija, ker je veliko snovi in veliko podobnih pojmov in lahko hitro kaj zamešaš.
Mene najbolj skrbi matematika, ravno zaradi površnosti, ker sem zelo nagnjena h kakšnim neumnim napakam. Ampak, kolikor smo gledali maturitetne pole in naloge, so na osnovnem nivoju precej povprečne, tako da mislim, da tudi profesorjev ne skrbi preveč.
Pomanjkanje časa se pri meni lahko pojavi pri razčlembi pri slovenščini, predvsem, ker sklepam po izkušnjah. Ko smo pisali v šoli, je zmanjkalo časa ravno za krajši sestavek na koncu, ker smo se prej posvečali reševanju vseh slovničnih nalog. Predvsem, ko se poskušaš spomniti raznih stvari, kaj točno pomenijo, kaj zaznamuje določena končnica na primer in kako se temu pravilno slovnično reče, si čisto “zapsihiran”.
Zgodovina
Shema maturitetnega izpita iz zgodovine pri splošni maturi je sestavljena iz zunanjega in notranjega dela. Notranji del izpita zajema pisno nalogo in strokovno ekskurzijo, pri zunanjem delu morajo maturanti pokazati znanje iz različnih tem, pojasnjuje profesorica zgodovine na Gimnaziji Kranj, Mojca Zelič. Ob tem poudarja, da bližnjice pri učenju praviloma ne prinašajo dobrih rezultatov.
“Zelo težko je ugotoviti, katere teme bood na maturi, lahko se iste ponavljajo tudi več let zapored, tako da loterija zaenkrat ni še prinesla nobenih uspehov. Je pa tako. Maturanti pišejo dve poli, ena je iz slovenske zgodovine, druga iz obče zgodovine in po novem se zdaj že nekaj let prakticira, da se kombinirata dve temi – lansko leto so pisali slovensko zgodovino 2. polovica 19. stoletja in 1. polovica 20. stoletja.”
Angleščina na maturi
Prvi tuji jezik je obvezen predmet na splošni maturi. Za večino dijakov je to angleščina, ki jo lahko pišejo na osnovni ali višji ravni. Glede na povprečne dosežke pri tem predmetu – ocena 3,5 na osnovni in skoraj 6 točk na višji ravni – lahko rečemo, da za večino gimnazijcev angleščina ne predstavlja večje težave. Znanje tega jezika je med slovensko mladino po besedah zunanje ocenjevalke na maturi Ane Likar, profesorice angleščine za Gimnaziji Ledina, dobro.
Esej pri angleščini je drugačna zvrst kot pri slovenščini. Gre za krajše besedilo, ki mora vsebovati dejstva in ne mnenja kandidatov. Če je prekratek, se točke odbijajo, če se preseže zgornja omejitev števila besed, sankcij sicer ni, se pa poveča možnost za pravopisne napake.
Družboslovni predmeti – filozofija, sociologija, psihologija
Pri vseh treh omenjenih predmetih so morali kandidati napisati seminarsko nalogo, ki predstavlja 20 % končne ocene. Psihologijo na maturi, poleg geografije, skoraj vsako leto izbere največ kandidatov. Nasvet za zadnje dni pred izpitom iz psihologije je podala profesorica psihologije Marta Movrin z Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana.
“Mislim, da je najbolj pomembno, da si snov organizirajo, da sami pri sebi ocenijo, kje so še pomankljivosti, česa še ne znajo in se potem lotijo tistih točk. Najbolj potratno je, če sedijo na kavču ali postelji in prebirajo in prebirajo liste, knjige, zvezke – ni rečeno, da si pri tem zbran in da si boš karkoli od tega zares zapomnil.”
Z mladimi, katerih orožje so besede, smo govorili o literaturi, o poeziji in prozi, o njihovem literarnem ustvarjanju in možnostih, da mladi pokažejo svoje delo. Kakšne zgodbe ali pesmi prelijejo na papir oziroma na ekran, pišejo zase ali za druge, kako mentorji usmerjajo mlade, kaj je pri delu najtežje, kaj je poslanstvo literature?
Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, močno voljo, borbenost, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Je šola lahko ovira za vrhunske rezultate v športu? Ali pa najboljšim uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate? Mladi olimpijci, ki so se pred kratkim vrnili z mladinskih olimpijskih iger iz Buenos Airesa s številnimi medaljami so v tokratni oddaji Gymnasium povedali, koliko truda vložijo v treninge, kako se spopadajo s pritiski na tekmovanjih, kaj jim pomenijo dobri rezultati in kje najdejo vzpodbudo, ko ne gre vse tako, kot so si želeli. Vodi Tadeja Bizilj.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V Gymnasiumu smo odprli tabu temo: spolne zlorabe. Kakšne posledice pustijo na človeku, še posebej če gre za otroka? Kako premagati travmo? Kako lahko vsi skupaj pomagamo? Zakaj je ta tema tabu? O tem Amadea, žrtev spolnega zlorabljanja v otroštvu, in mladi iz različnih šol.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Kako je med srednješolci priljubljena kemija in kako s projekti, ki vključujejo praktične delavnice, spodbuditi zanimanje za naravoslovje? O tem z mladimi, ki jim kemija ne dela težav in so se udeležili projekta Basf Teens' Lab na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.
14 članska slovenska reprezentanca raketnih modelarjev Letalske zveze Slovenije je na svetovnem prvenstvu na Poljskem ekipno dosegla dva naslova svetovnih podprvakov, v posamičnih kategorijah pa so osvojili dve bronasti medalji.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Že lansko leto so dijaki II. Gimnazije Maribor odpotovali v Afriko, točneje v Ugando, kjer so pomagali dograditi šolo in postaviti učilnico na prostem, otroke učili plavanja in še marsikaj drugega. Letošnje leto se je projekt nadaljeval, v sodelovanju z romunskimi in ugandskimi dijaki, zdaj pod mednarodnim imenom “Never Lose Your Soul”. Rdeča nit projekta so migracije mladih talentiranih ljudi iz območij varovane narave, združuje pa dve pereči temi, ki sta skupni vsem vključenim partnerjem. Območja varovane narave se v zadnjih desetletjih praznijo (tudi v Sloveniji) in mladi, še posebej talentirani ljudje, odhajajo v tujino. Škoda je dvojna – območja varovane narave so brez svojega človeškega razvojnega potenciala (“urejamo” jo iz pisarn) in beg možganov iz Slovenije se nadaljuje. Na tem in marsičem drugem so na svojem popotovanju štirinajst dni letos delali mariborski dijaki, ki so se iz Ugande vrnili pred nekaj dnevi – njihove izkušnje slišite po 20h! Z nami v studiu bodo Matija Medved Mlakar, Nejc Poljanec, Jakob Vidmar, Ema Žagar, Vita Movrin, Lana Krmelj, Tilen Basle in profesorica Zdenka Keuc.
Le še nekaj dni nas loči od začetka novega šolskega leta, ko se bodo dijakinje in dijaki vrnili v klopi. Marsikdo izmed njih bo letos soočen z odločitvijo o nadaljevanju svoje izobraževalne poti. Izbira primernega študija vsekakor ni lahka naloga in pri njej se mladi velikokrat srečujejo z vprašanji, na katera težko dobijo odgovore. Kar nekaj mladih pa je tudi takih, ki ne vedo, kam bi se usmerili. Zanje so Karierni centri Univerze v Ljubljani organiziral brezplačno poletno šolo, na kateri se v tem tednu lahko udeležijo delavnic in obiskujejo fakultete, podjetja in organizacije, ki se jim zdijo zanimivi.
Počitnice se počasi bližajo koncu, mladi se vračajo s potovanj in drugih aktivnosti polni lepih vtisov. Mnogi od njih so obiskali tudi poletne tabore – tokrat izveste, kaj vse so doživeli, se novega naučili in izkusili na poletni šoli logike, taboru računalništva in astronomskem raziskovalnem taboru ter na računalniških olimpijadah v izvedbi Zveze za tehnično kulturo Slovenije ter kaj vse se dogaja v tem tednu v Trenti na Poletni šoli od ideje do oddaje.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
33 mladih in 10 mladinskih voditeljev iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Velike Britanije, Afganistana, Alžirije, Iraka in Sirije se v Zapotoku udeležuje mednarodne izmenjave Slovenske filantropije. Naslovili so jo Sestavljanka raznolikosti, njen namen pa je mladim iz različnih kultur ponuditi kakovostno preživljanje poletnih dni, možnosti za neformalno učenje in medkulturno sodelovanje. Na izmenjavi spoznavajo sami sebe in drug drugega, hodijo na izlete, kuhajo si sami, pripravljajo kulturne večere, igrajo nogomet na igrišču pred staro šolo, se udeležujejo različnih delavnic.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Ibsenov Peer Gynt je eden najznamenitejših dramskih junakov vseh časov, njegova zgodba predstavlja eno najlepših zgodb o človeku, predrznem iskalcu, in o ljubezni, izhodišču vsega bistvenega. V tokratnem Gymnasiumu boste lahko slišali, kako so na šolski oder dijaki 4. letnika Waldorfske šole Ljubljana, postavili eno najpogosteje uprizorjenih dramskih besedil in hkrati morda najbolj zahteven dramski spis nasploh. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Plesalka in koreografinja Veronika Valdes in mladi, ki obiskujejo različne srednje šole s plesnim programom, o sodobnem plesu, razliki z baletom, stereotipih in izzivih ...
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Prostovoljstvo je eden izmed stebrov slovenske družbe, v okviru katerega prostovoljci vsako leto opravijo več milijonov delovnih ur. Naj gre za dela v humanitarnih, gasilskih, izobraževalnih ali drugih akcijah. A od kod črpajo navdih za pomoč soljudem? Odgovore smo iskali z mladimi prostovoljnimi gasilci in taborniki, med njimi je bil tudi dobitnik naziva naj prostovoljec za leto 2017 v kategoriji do 19 let.
Neveljaven email naslov