Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Gymnasium - Matura 2018

23.05.2018

V še zadnji oddaji na Prvem, v katerih se skupaj z dijaki pripravljamo na spomladanski rok splošne mature, bomo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije. Kje maturanti izgubljajo največ točk in kakšni so nasveti profesorjev za dober rezultat, slišite v tokratnem Gymnasiumu.

Priprave na jezike in družboslovne predmete

Po eseju smo pretekli četrtek oddajo Studio ob 17h namenili ključnim vprašanjem maturantov in dobili številne koristne odgovore profesorjev in zunanjih ocenjevalcev o matematiki, slovenščini in najbolj priljubljenem izbirnem predmetu, geografiji.

V tokratni oddaji Gymnasium – še zadnji oddaji na Prvem, v katerih smo se skupaj z dijaki pripravljali na spomladanski rok splošne mature, smo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije.

Kaj jim na maturi predstavlja najtrši oreh in česa jih je najbolj strah, so povedali Kaja Kurent, Nuša Bajželj, Zala Julija Kavčič in Gal Grobovšek iz Gimnazije Kranj.

Najtrši oreh bo zame biologija, ker je veliko snovi in veliko podobnih pojmov in lahko hitro kaj zamešaš.

Mene najbolj skrbi matematika, ravno zaradi površnosti, ker sem zelo nagnjena h kakšnim neumnim napakam. Ampak, kolikor smo gledali maturitetne pole in naloge, so na osnovnem nivoju precej povprečne, tako da mislim, da tudi profesorjev ne skrbi preveč.

Pomanjkanje časa se pri meni lahko pojavi pri razčlembi pri slovenščini, predvsem, ker sklepam po izkušnjah. Ko smo pisali v šoli, je zmanjkalo časa ravno za krajši sestavek na koncu, ker smo se prej posvečali reševanju vseh slovničnih nalog. Predvsem, ko se poskušaš spomniti raznih stvari, kaj točno pomenijo, kaj zaznamuje določena končnica na primer in kako se temu pravilno slovnično reče, si čisto “zapsihiran”.

Zgodovina

Shema maturitetnega izpita iz zgodovine pri splošni maturi je sestavljena iz zunanjega in notranjega dela. Notranji del izpita zajema pisno nalogo in strokovno ekskurzijo, pri zunanjem delu morajo maturanti pokazati znanje iz različnih tem, pojasnjuje profesorica zgodovine na Gimnaziji Kranj, Mojca Zelič. Ob tem poudarja, da bližnjice pri učenju praviloma ne prinašajo dobrih rezultatov.

“Zelo težko je ugotoviti, katere teme bood na maturi, lahko se iste ponavljajo tudi več let zapored, tako da loterija zaenkrat ni še prinesla nobenih uspehov. Je pa tako. Maturanti pišejo dve poli, ena je iz slovenske zgodovine, druga iz obče zgodovine in po novem se zdaj že nekaj let prakticira, da se kombinirata dve temi – lansko leto so pisali slovensko zgodovino 2. polovica 19. stoletja in 1. polovica 20. stoletja.”

Angleščina na maturi

Prvi tuji jezik je obvezen predmet na splošni maturi. Za večino dijakov je to angleščina, ki jo lahko pišejo na osnovni ali višji ravni. Glede na povprečne dosežke pri tem predmetu – ocena 3,5 na osnovni in skoraj 6 točk na višji ravni – lahko rečemo, da za večino gimnazijcev angleščina ne predstavlja večje težave. Znanje tega jezika je med slovensko mladino po besedah zunanje ocenjevalke na maturi Ane Likar, profesorice angleščine za Gimnaziji Ledina, dobro.

Esej pri angleščini je drugačna zvrst kot pri slovenščini. Gre za krajše besedilo, ki mora vsebovati dejstva in ne mnenja kandidatov. Če je prekratek, se točke odbijajo, če se preseže zgornja omejitev števila besed, sankcij sicer ni, se pa poveča možnost za pravopisne napake.

Družboslovni predmeti – filozofija, sociologija, psihologija

Pri vseh treh omenjenih predmetih so morali kandidati napisati seminarsko nalogo, ki predstavlja 20 % končne ocene. Psihologijo na maturi, poleg geografije, skoraj vsako leto izbere največ kandidatov. Nasvet za zadnje dni pred izpitom iz psihologije je podala profesorica psihologije Marta Movrin z Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana.

“Mislim, da je najbolj pomembno, da si snov organizirajo, da sami pri sebi ocenijo, kje so še pomankljivosti, česa še ne znajo in se potem lotijo tistih točk. Najbolj potratno je, če sedijo na kavču ali postelji in prebirajo in prebirajo liste, knjige, zvezke – ni rečeno, da si pri tem zbran in da si boš karkoli od tega zares zapomnil.”


Gymnasium

830 epizod


V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.

Gymnasium - Matura 2018

23.05.2018

V še zadnji oddaji na Prvem, v katerih se skupaj z dijaki pripravljamo na spomladanski rok splošne mature, bomo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije. Kje maturanti izgubljajo največ točk in kakšni so nasveti profesorjev za dober rezultat, slišite v tokratnem Gymnasiumu.

Priprave na jezike in družboslovne predmete

Po eseju smo pretekli četrtek oddajo Studio ob 17h namenili ključnim vprašanjem maturantov in dobili številne koristne odgovore profesorjev in zunanjih ocenjevalcev o matematiki, slovenščini in najbolj priljubljenem izbirnem predmetu, geografiji.

V tokratni oddaji Gymnasium – še zadnji oddaji na Prvem, v katerih smo se skupaj z dijaki pripravljali na spomladanski rok splošne mature, smo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije.

Kaj jim na maturi predstavlja najtrši oreh in česa jih je najbolj strah, so povedali Kaja Kurent, Nuša Bajželj, Zala Julija Kavčič in Gal Grobovšek iz Gimnazije Kranj.

Najtrši oreh bo zame biologija, ker je veliko snovi in veliko podobnih pojmov in lahko hitro kaj zamešaš.

Mene najbolj skrbi matematika, ravno zaradi površnosti, ker sem zelo nagnjena h kakšnim neumnim napakam. Ampak, kolikor smo gledali maturitetne pole in naloge, so na osnovnem nivoju precej povprečne, tako da mislim, da tudi profesorjev ne skrbi preveč.

Pomanjkanje časa se pri meni lahko pojavi pri razčlembi pri slovenščini, predvsem, ker sklepam po izkušnjah. Ko smo pisali v šoli, je zmanjkalo časa ravno za krajši sestavek na koncu, ker smo se prej posvečali reševanju vseh slovničnih nalog. Predvsem, ko se poskušaš spomniti raznih stvari, kaj točno pomenijo, kaj zaznamuje določena končnica na primer in kako se temu pravilno slovnično reče, si čisto “zapsihiran”.

Zgodovina

Shema maturitetnega izpita iz zgodovine pri splošni maturi je sestavljena iz zunanjega in notranjega dela. Notranji del izpita zajema pisno nalogo in strokovno ekskurzijo, pri zunanjem delu morajo maturanti pokazati znanje iz različnih tem, pojasnjuje profesorica zgodovine na Gimnaziji Kranj, Mojca Zelič. Ob tem poudarja, da bližnjice pri učenju praviloma ne prinašajo dobrih rezultatov.

“Zelo težko je ugotoviti, katere teme bood na maturi, lahko se iste ponavljajo tudi več let zapored, tako da loterija zaenkrat ni še prinesla nobenih uspehov. Je pa tako. Maturanti pišejo dve poli, ena je iz slovenske zgodovine, druga iz obče zgodovine in po novem se zdaj že nekaj let prakticira, da se kombinirata dve temi – lansko leto so pisali slovensko zgodovino 2. polovica 19. stoletja in 1. polovica 20. stoletja.”

Angleščina na maturi

Prvi tuji jezik je obvezen predmet na splošni maturi. Za večino dijakov je to angleščina, ki jo lahko pišejo na osnovni ali višji ravni. Glede na povprečne dosežke pri tem predmetu – ocena 3,5 na osnovni in skoraj 6 točk na višji ravni – lahko rečemo, da za večino gimnazijcev angleščina ne predstavlja večje težave. Znanje tega jezika je med slovensko mladino po besedah zunanje ocenjevalke na maturi Ane Likar, profesorice angleščine za Gimnaziji Ledina, dobro.

Esej pri angleščini je drugačna zvrst kot pri slovenščini. Gre za krajše besedilo, ki mora vsebovati dejstva in ne mnenja kandidatov. Če je prekratek, se točke odbijajo, če se preseže zgornja omejitev števila besed, sankcij sicer ni, se pa poveča možnost za pravopisne napake.

Družboslovni predmeti – filozofija, sociologija, psihologija

Pri vseh treh omenjenih predmetih so morali kandidati napisati seminarsko nalogo, ki predstavlja 20 % končne ocene. Psihologijo na maturi, poleg geografije, skoraj vsako leto izbere največ kandidatov. Nasvet za zadnje dni pred izpitom iz psihologije je podala profesorica psihologije Marta Movrin z Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana.

“Mislim, da je najbolj pomembno, da si snov organizirajo, da sami pri sebi ocenijo, kje so še pomankljivosti, česa še ne znajo in se potem lotijo tistih točk. Najbolj potratno je, če sedijo na kavču ali postelji in prebirajo in prebirajo liste, knjige, zvezke – ni rečeno, da si pri tem zbran in da si boš karkoli od tega zares zapomnil.”


27.01.2016

Orožje v EU

Med seboj sta se pomerili ekipi Prve gimnazije v Mariboru in Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.


20.01.2016

Gymnaium.eu, 20.1

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


20.01.2016

Gymnaium.eu, 20.1

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


13.01.2016

Mladi in dr. Primož Šterbenc o islamu

Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja. V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije.


13.01.2016

Mladi in dr. Primož Šterbenc o islamu

Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja. V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije.


30.12.2015

Improviziranje pred novim letom z zmagovalkami Improkleti

V zadnji oddaji Gymnasium se nam bodo v studiu pridružile zmagovalke lanskoletne tekmovalne oddaje v radijski improvizaciji Improklet. Dekleta bodo improvizirala na predloge poslušalcev, povedala kaj se jim je dogajalu v letu 2015 in izbrala gasbo, ki jih je najbolj navdušila v skoraj končanem letu. Poslušajte in sodelujte v oddaji Gymnasium!


06.01.2016

Promet v Evropski uniji

V zadnji oddaji prvega kroga našega evropskega projekta Gymnasium.eu sta se pomerili ekipi Šolskega centra Nova Gorica: Srednje ekonomske in trgovske šole in Gimnazije Moste.


16.12.2015

Gymnasium.eu, 16.12.

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


09.12.2015

Jaz, potrošnik

Kolikokrat se v trgovini, preden kupite novo oblačilo ali najnovejši mobilni telefon, vprašate, ali ga res potrebujete ali pa z njim samo izpolnjujete svojo potrebo po kopičenju stvari? Se pozanimate, kako je bil izdelan in kam bo šel, ko ga ne boste več potrebovali? V času, ko so učinki neodgovornega ravnanja človeka vse bolj vidni v okolju, so to zagotovo vprašanja, ki bi si jih morali postaviti pred prav vsakim nakupom. O odgovornem potrošništvu bomo z mladimi razmišljali v tokratnem Gymnasiumu, ko bomo poskušali ugotoviti, ali imamo na voljo dovolj informacij o izvoru izdelkov, ki jih kupujemo, kdo nas nagovarja k stalnemu kopičenju ter kakšna je resnična cena našega lagodnega življenja. Vodi Andreja Gradišar.


02.12.2015

Gensko spremenjeni organizmi

V oddaji Gymnasium. eu sta se pomerili ekipi Gimnazije Novo mesto in SVŠGL - Umetniške gimnazije.


18.11.2015

Gymnasium.eu, 18.11.

V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.


11.11.2015

Mladi logiki

Gosti oddaje so bili mladi, ki so sodelovali na 30. državnem tekmovanju iz logike in na 13. lingvistični olimpijadi. Pogovarjali smo se o tem, kdaj so se začeli ukvarjati z logiko, kako jim je šlo na tekmovanju, kako sta povezani lingvistika in logika, kakšne naloge rešujejo in kako se sami odločajo - prisluhnejo srcu ali glavi? Logični izziv pa smo zastavili tudi poslušalcem.


04.11.2015

Radikalizacija mnenj in terorizem

V Gymnasiumu.eu bomo z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in dijaki Srednje ekonomske šole Ljubljana razpravljali o terorizmu in radikalizaciji. Sploh slednja je v zadnjem času dobila krila, ne le na Vzhodu, ampak se zaradi razmer v katerih se je znašla EU, pojavlja tudi med njenimi državljani. Vprašali se bomo tudi, kako varni smo v EU pred terorističnimi napadi in ali je s svojimi nestrpnimi komentarji na spletnih družabnih omeržjih ekstremist lahko že vaš sosed, prijatelj ali znanec.


28.10.2015

V naravo ali pred televizijo?

Mladi o rekreaciji, gibanju, treninranju različnih športov in tem, da je veliko njihovih vrstnikov premalo telesno aktivnih.


21.10.2015

Gymnasium.eu, 21.10.

O aktivnem staranju in medgeneracijskem sodelovanju.


14.10.2015

Slovenska mladinska plezalna reprezentanca

V Gymnasiumu smo po nedavnih velikih uspehih gostili člane slovenske mladinske plezalne reprezentance. Predstavili smo, kako mladi plezalci trenirajo in kaj je tisto, kar iz dobrega plezalca naredi zmagovalca mladinskega svetovnega prvenstva in zelo uspešnega tudi v članskih vrstah. Ker pa je plezanje v zadnjem času postalo zelo priljubljeno tudi na amaterskem nivoju, smo za vse tiste, ki bi jih zanimalo podali še nekaj nasvetov, kako se začeti ukvarjati s tem športom.


07.10.2015

Enakopravnost spolov v Evropski uniji

V drugi tekmovalni oddaji tretje sezone evropskega projekta Gymnasium.eu bomo govorili o enakopravnosti med spoloma v Evropski uniji. V studiu se nam bodo pridružili dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica in dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor. Z njimi bomo iskali rešitve, kako vlogo spolov v naših življenjih in svetu čim bolj izenačiti, ocenili bomo sistem spolnih kvot, dijaki pa bodo podali svoje konkretne rešitve, ki bodo rdeča nit njihovega razmišljanja. Tudi tokrat bomo med oddajo poklicali v Evropski parlament, kjer nas bo pri telefonu pričakovala slovenska poslanka Romana Tomc.


30.09.2015

Ko Slovenija postane novi dom

Gosta v oddaji sta bila Jovan in Ahmad, ki sta iz različnih razlogov zapustila svojo domovino. Zakaj sta iz Srbije in Afganistana prišla v Slovenijo? Kako odprti in gostoljubni sploh smo Slovenci? Kako težak je naš jezik, kako je v šoli ali na fakulteti? Kakšne so njune sanje? O tem smo se pogovarjali v Gymnasiumu, v katerem lahko slišite tudi zgodbe Sirca, Somalcev in Kitajke.


23.09.2015

Begunska kriza, migracije in integracija

V prvi tekmovalni oddaji 3. sezone se bomo z dijaki I. gimnazije v Celju in dijaki Gimnazije Franceta Prešerna Kranj razgovorili o aktualni temi zadnjih nekaj tednov - o begunski krizi. Kako se z njo (ne)sooča Evropa in kako bi se je lotili dijaki? Kakšne posledice prinaša migracijski tok in kako poskrbeti za integracijo beguncev? Za pomoč pri razmišljanju bomo poklicali še v Bruselj - z nami bo evropska poslanka Tanja Fajon. Glas za najboljšo ekipo lahko oddate na Facebook profilu Programa za mlade. Pripravlja: Nadia Petauer


16.09.2015

Gymnasium

Društvo Novi dijak, krajše NODI, je skupina dijakov iz različnih ljubljanskih gimnazij. Zgodbo so skupaj začeli pisati leta 2012 z željo, da bi vrstnike spodbujali k večji družbeni kritičnosti in kreativnosti. Projekt NODI omogoča dijakom priložnost inovativnega izražanja in jim ponuja možnost kreativnega soustvarjanja tiskane in spletne revije. Kdo so gimnazijci, ki stojijo za revijo Novi dijak, kakšne vsebine se v njej znajdejo, kakšna je njihova uredniška politika, kako dojemajo cenzuro ter kako vidijo družbeno stanje svoje generacije, boste izvedli v sredini oddaji Gymnasium.


Stran 21 od 42
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov