Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo.
Mladi za podnebno pravičnost in mladi, ki pomagajo saditi drevesa
Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo. Če so leta 1991 v Sloveniji šli dijaki na ulice, da bi se uprli uvedbi zaključnih izpitov na koncu srednje šole iz 4 predmetov, so danes njihovi protesti drugačni. Ob petkih, po svetu in tudi v Sloveniji, mladi protestirajo ne le v imenu svoje generacije, temveč vseh. Njihov protest je boj za našo pravico do življenja v zdravem okolju. Ni planeta B, Rešimo planet, Laufam na hrano, zrak, vodo, ne na evre, vsak dan je dan zemlje, Dovolj spanja, potrebna so dejanja … So napisi njihovih transparentov, ki opozarjajo na človekov egoističen odnos do okolja in neukrepanje odraslih, da bi ga zavarovali za prihodnje rodove.
Vemo, začelo se je s Švedinjo Greto Thunberg, avgusta 2018, letos preplavilo svet, pri nas je nastalo gibanje Mladi za podnebno pravičnost. Podnebni štrajki so postali pogostejši, mlado Švedinjo pa vabijo za zasedanja in kongrese, ki se jih udeležujejo svetovni voditelji. Mladi za podnebno pravičnosti je sicer le zadnja in najbolj množična okoljska pobuda mladih. Tudi drugi mladi, posamezniki in skupine želijo opozoriti na podnebne spremembe, segrevanje ozračja, pomen biodiverzitete in gozdov, ločevanja in omejevanja odpadkov … Tu so eko šole, okoljski krožki na šolah, številne nevladne organizacije, socialni podjetniki …
Zakaj bi se morali prav vsi zavedati, da nimamo planeta B? Zakaj so okoljske težave, težave vseh – ne le Brazilije, Indonezije, Maldivov ali še kakšne posamične države? Kaj lahko naredimo posamezniki, kaj lahko ali celo morajo države, politiki? Zakaj so šli mladi na ulice, zakaj so vzeli pobudo v svoje roke? Koliko jih odrasli odločevalci sploh slišijo in kaj lahko sploh naredijo v svetu, kjer celo najbolj vplivni voditelji trdijo, da so podnebne spremembe fake news?
O tem z mladimi, ki jim je mar, in ki opozarjajo na podnebno pravičnost in okolju tudi nekaj vrnejo. Naši gostje: Žana Radivo, Dora Smole in Simon Moe, aktivisti iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Ter Miha Hrovat, mlad mizar, pobudnik ne le družbeno odgovornega mizarstva, temveč tudi projekta Treecelet – prek spleta prodajajo zapestnice, od nakupa pa gre denar za sajenje dreves.
830 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo.
Mladi za podnebno pravičnost in mladi, ki pomagajo saditi drevesa
Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo. Če so leta 1991 v Sloveniji šli dijaki na ulice, da bi se uprli uvedbi zaključnih izpitov na koncu srednje šole iz 4 predmetov, so danes njihovi protesti drugačni. Ob petkih, po svetu in tudi v Sloveniji, mladi protestirajo ne le v imenu svoje generacije, temveč vseh. Njihov protest je boj za našo pravico do življenja v zdravem okolju. Ni planeta B, Rešimo planet, Laufam na hrano, zrak, vodo, ne na evre, vsak dan je dan zemlje, Dovolj spanja, potrebna so dejanja … So napisi njihovih transparentov, ki opozarjajo na človekov egoističen odnos do okolja in neukrepanje odraslih, da bi ga zavarovali za prihodnje rodove.
Vemo, začelo se je s Švedinjo Greto Thunberg, avgusta 2018, letos preplavilo svet, pri nas je nastalo gibanje Mladi za podnebno pravičnost. Podnebni štrajki so postali pogostejši, mlado Švedinjo pa vabijo za zasedanja in kongrese, ki se jih udeležujejo svetovni voditelji. Mladi za podnebno pravičnosti je sicer le zadnja in najbolj množična okoljska pobuda mladih. Tudi drugi mladi, posamezniki in skupine želijo opozoriti na podnebne spremembe, segrevanje ozračja, pomen biodiverzitete in gozdov, ločevanja in omejevanja odpadkov … Tu so eko šole, okoljski krožki na šolah, številne nevladne organizacije, socialni podjetniki …
Zakaj bi se morali prav vsi zavedati, da nimamo planeta B? Zakaj so okoljske težave, težave vseh – ne le Brazilije, Indonezije, Maldivov ali še kakšne posamične države? Kaj lahko naredimo posamezniki, kaj lahko ali celo morajo države, politiki? Zakaj so šli mladi na ulice, zakaj so vzeli pobudo v svoje roke? Koliko jih odrasli odločevalci sploh slišijo in kaj lahko sploh naredijo v svetu, kjer celo najbolj vplivni voditelji trdijo, da so podnebne spremembe fake news?
O tem z mladimi, ki jim je mar, in ki opozarjajo na podnebno pravičnost in okolju tudi nekaj vrnejo. Naši gostje: Žana Radivo, Dora Smole in Simon Moe, aktivisti iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Ter Miha Hrovat, mlad mizar, pobudnik ne le družbeno odgovornega mizarstva, temveč tudi projekta Treecelet – prek spleta prodajajo zapestnice, od nakupa pa gre denar za sajenje dreves.
Slovenski bienale ilustracije je ponovno z nami, zato nas bo v Gymnasiumu tokrat zanimalo, kaj nas ta nepogrešljiva slikovna govorica, sploh v segmentu otroške ilustracije, uči, nam razkriva in kako nas vzgaja – s pomočjo in v družbi treh izjemnih mladih ilustratorjev bomo. Bodite z nami in izvedeli boste tudi katera je tista veščina, ki naredi zares dobro ilustracijo, ki lahko nagovarja vse generacije.
Slovenski bienale ilustracije je ponovno z nami, zato nas bo v Gymnasiumu tokrat zanimalo, kaj nas ta nepogrešljiva slikovna govorica, sploh v segmentu otroške ilustracije, uči, nam razkriva in kako nas vzgaja – s pomočjo in v družbi treh izjemnih mladih ilustratorjev bomo. Bodite z nami in izvedeli boste tudi katera je tista veščina, ki naredi zares dobro ilustracijo, ki lahko nagovarja vse generacije.
23 mladih se je udeležilo strokovne ekskurzije v Rusijo, da bi razširili svoje znanje in iz prve roke videli, kako in kje se še danes urijo kozmonavti.
Evropska unija v svojem bistvu zasleduje nasleduje mir, svobodo, človekovo dostojanstvo, demokracijo, enakost, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic. Vprašanje pa je, ali smo se unija, posamezne članice in ljudje bolj kot v preteklosti oddaljili od teh vrednot? Kako močno so še prisotne te vrednote, katere so po mnenju mladih najpomembnejše? Kako iskati ravnovesje med njimi, ko ena pravica trči ob drugo? In kakšno Evropo si mladi sploh želijo? O tem smo se pogovarjali na Gimnaziji Kranj, kjer so nas gostili dijaki te šole: Manca Kejžar, Vida in Klara Babič, Marcel Čarman, Dan Dubokovič in David Golob. Za širši vpogled in kontekst vprašanja vrednot, na katerih temelji Evropska unija, pa smo zaprosili tudi doc. dr. Marka Lovca s Fakultete za družbene vede.
Strešni vrt ljubljanske Gimnazije Jožeta Plečnika je prostor pridelave lastnih vrtnin in zelišč, prostor učenja, druženja in medgeneracijskega sodelovanja. Čisto prava učilnica na prostem, z urbanim vrtnarjenjem na temeljih permakulture. Kaj vse je prinesla dijakom, profesorjem pa tudi mestu, lahko slišite v tokratni oddaji. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
V minulih sezonah so predstavnice in predstavniki slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju dosegali vrhunske uspehe. Osvajali so kolajne na mladinskih olimpijskih igrah, prav tako na mladinskih svetovnih in evropskih prvenstvih. Z njimi in selektorjem mladinske izbrane vrste smo govorili o razvoju tega športa v Sloveniji in kaj našteti uspehi obetajo pred olimpijskimi igrami v Tokiu, kjer se bo športno plezanje prvič predstavilo kot olimpijski šport.
Meritve javnega mnenja zaupanja v ustanove slovenske gasilce uvrščajo povsem na vrhove razpredelnic. Saj so prav gasilci tisti, bodo priskočili na pomoč, ko bo to najbolj potrebno. Ena izmed najpomembnejših nalog gasilskih društev je tako tudi ta, da skrbijo za prirast mladih, ki bodo to plemenito nalogo izvajali tudi v prihodnje. Osvetlili bomo, kako potekajo izobraževanja gasilskega podmladka, kako prestopajo v vrste operativnih gasilcev in kakšne so naloge gasilskih mentorjev.
Živimo v času, ko je bolj kot kadarkoli prej v ospredju človeškega zanimanja – telo. To mora biti brez izjeme zdravo, jedro in lepo. Naš vsakdan, sploh spletni, je preplavljen s podobami že skorajda nemogočih zahtev po vrhunskem. A po čigavih merilih? Svobodne izbire? Industrije ali človeka, ki ni le telo? Zato bomo v tokratni oddaji z dijaki Gimnazije Škofja Loka debatirali na temo, ki gre krepko pod površje in se dotika vseh nas. Telo – med diktaturo in demokracijo. Vabljeni k slišanju! Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Govorili bomo o demografskih izzivih Evropske unije in seveda tudi Slovenije. Trend na tem področju je očiten, vztrajen, viden pa v preoblikovanju starostne strukture prebivalstva - v vse večjem deležu starejših in vse manjšim deležem delovno aktivnih oseb v celotnem prebivalstvu. O tem sicer nekaj govorijo strokovnjaki, pa politiki in gospodarstveniki, v Gymnasiumu pa bomo z gimnazijci iz Murske Sobote iskali mnenja in rešitve mladih za te izzive in prihodnost Evrope,
Pred dijaki zaključnih letnikov so pomembne odločitve. Od 12. februarja naprej lahko oddajo vlogo za vpis za želeni študijski program, 15. in 16. februarja javni in zasebni višje in visokošolski zavodi prirejajo informativna dneva. Katere fakultete naj obiščejo, kakšne informacije naj iščejo? Predvsem pa, kako se bodo odločali glede izbire svoje študijske poti? So že odločeni ali bodo čakali do zadnjega trenutka? Je bolj pomembno to, kaj jih veseli, ali to, katere študijske smeri najbolj obetajo glede zaposlitve? Se spogledujejo s tujino?O tem se bomo pogovarjali z mladimi in karierno svetovalko Sabino Mikuletič Zalaznik.
Spletno zalezovanje in ustrahovanje. Maščevalna pornografija. Spletno spolno nadlegovanje. Izsiljevanje z objavo intimnih fotografij ali spolnih posnetkov. Grožnja s posilstvom in smrtjo. Neugodje, strah, panika, ponižanje, stres, žalitve, grožnje, nezaželena spolna elektronska sporočila … Vas te besede in stavki pretresejo? Ali se vam zdi, da se vam tovrstvo nasilje ne more zgoditi? Vsaka četrta najstnica v Evropi je doživela spletno ustrahovanje in trpinčenje. Smo o spletnem nasilju dovolj obveščeni? Kako ga prepoznamo, kako se mu izognemo in kaj lahko naredimo, če smo žrtve sami? O vsem tem v oddaji Gymnasium z dijaki iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in Markom Puschnerjem s točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete z družbene vede.
»Če človek projektira kakšno stavbo, bi moral najti v njej tako idejo, da bi se tresel pred njo!« je rekel mojster arhitekt Jože Plečnik, ki je bil rojen prav na današnji dan. Poslanstvo arhitekta je razumel kot nalogo, narediti poleg praktične hiše tudi poduhovljeno bivališče, ki s svojimi volumni in dimenzijami ne daje človeku le strehe nad glavo, ampak tudi miselno oporo. Kako pa o arhitekturi, njeni vlogi in nalogi razmišljajo študentje arhitekture in že uveljavljeni, priznani slovenski arhitekti, pa v tokratnem Gymnasiumu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
EU mladim ponuja veliko možnosti za izobraževanje in zaposlitev v tujini - kako o tem razmišljajo gimnazijci iz Slovenj Gradca? In menijo o nadzoru na notranjih mejah med državami članicami?
Izobraževanje mladih v planinskih veščinah ima v Sloveniji že več kot 90-letno tradicijo. Danes ga med drugimi izvaja tudi Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije. Ta je pred kratkim dobila novo vodstvo, ki je predstavilo projekte, namenjene pedagoškemu delu z mladimi. Govorili smo tudi o vključitvi komisije v sistem Nefiks, ki bo mladim omogočil razvijanje kompetenc za pridobitev zaposlitve na področju planinstva in s planinstvom povezanimi dejavnostmi.
Novembra je 29 dijakov opravilo mednarodno odpravo v Nepalu in si prislužili zlato priznanje Mepi. Kako je bilo v baznem taboru pod Anapurno, kako je srečanje z azijskim načinom življenja spremenilo njihov pogled na svet? In kaj je sploh Mepi - Mednarodno priznanje za mlade? O tem z gosti iz Gimnazije Kranj in Šolskega centra Škofja Loka!
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Življenje v revščini povečuje družbene neenakosti in ujetim v njen začarani krog posledično zmanjšuje možnost konkuriranja na zdajšnjem trgu tako dela kot tudi izobraževanja. So revni res sami krivi za svoj položaj in kakšna je vloga socialne države v Sloveniji? Kakšni so stereotipi, ki revne potiskajo v še večjo bedo? Osvetlili in razbijali smo jih z dijaki Gimnazije Vič in predstavnico Društva prijateljev mladine Mojca Novo Mesto.
Novo znanje, popestritev šolskega leta, šola za življenje … Kaj mladim prinese šolska izmenjava ali šolska praksa v tujini? O tem bodo z nami svoje izkušnje delili dijaki Gimnazije Celje – Center iz Celja, ki so bili v Španiji, na Malti, Portugalskem, Irskem in Nizozemskem …
Tokrat nas bo v oddaji zanimalo, zakaj ples, kot ena najbolj naravnih, iskrenih govoric telesa, ki človeku nudi takšno zadovoljstvo, ostaja pri nas tako prezrt in podcenjen? Kljub obilju izjemnih plesalcev, tudi svetovnega formata? Z nami bodo uspešni mladi in njihovi mentorji, ki so svoje plesno znanje pokazali tudi na tokratni Živi, festivalu plesne ustvarjalnosti. Avtorica oddaje je Liana Buršič
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Neveljaven email naslov