Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo.
Mladi za podnebno pravičnost in mladi, ki pomagajo saditi drevesa
Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo. Če so leta 1991 v Sloveniji šli dijaki na ulice, da bi se uprli uvedbi zaključnih izpitov na koncu srednje šole iz 4 predmetov, so danes njihovi protesti drugačni. Ob petkih, po svetu in tudi v Sloveniji, mladi protestirajo ne le v imenu svoje generacije, temveč vseh. Njihov protest je boj za našo pravico do življenja v zdravem okolju. Ni planeta B, Rešimo planet, Laufam na hrano, zrak, vodo, ne na evre, vsak dan je dan zemlje, Dovolj spanja, potrebna so dejanja … So napisi njihovih transparentov, ki opozarjajo na človekov egoističen odnos do okolja in neukrepanje odraslih, da bi ga zavarovali za prihodnje rodove.
Vemo, začelo se je s Švedinjo Greto Thunberg, avgusta 2018, letos preplavilo svet, pri nas je nastalo gibanje Mladi za podnebno pravičnost. Podnebni štrajki so postali pogostejši, mlado Švedinjo pa vabijo za zasedanja in kongrese, ki se jih udeležujejo svetovni voditelji. Mladi za podnebno pravičnosti je sicer le zadnja in najbolj množična okoljska pobuda mladih. Tudi drugi mladi, posamezniki in skupine želijo opozoriti na podnebne spremembe, segrevanje ozračja, pomen biodiverzitete in gozdov, ločevanja in omejevanja odpadkov … Tu so eko šole, okoljski krožki na šolah, številne nevladne organizacije, socialni podjetniki …
Zakaj bi se morali prav vsi zavedati, da nimamo planeta B? Zakaj so okoljske težave, težave vseh – ne le Brazilije, Indonezije, Maldivov ali še kakšne posamične države? Kaj lahko naredimo posamezniki, kaj lahko ali celo morajo države, politiki? Zakaj so šli mladi na ulice, zakaj so vzeli pobudo v svoje roke? Koliko jih odrasli odločevalci sploh slišijo in kaj lahko sploh naredijo v svetu, kjer celo najbolj vplivni voditelji trdijo, da so podnebne spremembe fake news?
O tem z mladimi, ki jim je mar, in ki opozarjajo na podnebno pravičnost in okolju tudi nekaj vrnejo. Naši gostje: Žana Radivo, Dora Smole in Simon Moe, aktivisti iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Ter Miha Hrovat, mlad mizar, pobudnik ne le družbeno odgovornega mizarstva, temveč tudi projekta Treecelet – prek spleta prodajajo zapestnice, od nakupa pa gre denar za sajenje dreves.
830 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo.
Mladi za podnebno pravičnost in mladi, ki pomagajo saditi drevesa
Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo. Če so leta 1991 v Sloveniji šli dijaki na ulice, da bi se uprli uvedbi zaključnih izpitov na koncu srednje šole iz 4 predmetov, so danes njihovi protesti drugačni. Ob petkih, po svetu in tudi v Sloveniji, mladi protestirajo ne le v imenu svoje generacije, temveč vseh. Njihov protest je boj za našo pravico do življenja v zdravem okolju. Ni planeta B, Rešimo planet, Laufam na hrano, zrak, vodo, ne na evre, vsak dan je dan zemlje, Dovolj spanja, potrebna so dejanja … So napisi njihovih transparentov, ki opozarjajo na človekov egoističen odnos do okolja in neukrepanje odraslih, da bi ga zavarovali za prihodnje rodove.
Vemo, začelo se je s Švedinjo Greto Thunberg, avgusta 2018, letos preplavilo svet, pri nas je nastalo gibanje Mladi za podnebno pravičnost. Podnebni štrajki so postali pogostejši, mlado Švedinjo pa vabijo za zasedanja in kongrese, ki se jih udeležujejo svetovni voditelji. Mladi za podnebno pravičnosti je sicer le zadnja in najbolj množična okoljska pobuda mladih. Tudi drugi mladi, posamezniki in skupine želijo opozoriti na podnebne spremembe, segrevanje ozračja, pomen biodiverzitete in gozdov, ločevanja in omejevanja odpadkov … Tu so eko šole, okoljski krožki na šolah, številne nevladne organizacije, socialni podjetniki …
Zakaj bi se morali prav vsi zavedati, da nimamo planeta B? Zakaj so okoljske težave, težave vseh – ne le Brazilije, Indonezije, Maldivov ali še kakšne posamične države? Kaj lahko naredimo posamezniki, kaj lahko ali celo morajo države, politiki? Zakaj so šli mladi na ulice, zakaj so vzeli pobudo v svoje roke? Koliko jih odrasli odločevalci sploh slišijo in kaj lahko sploh naredijo v svetu, kjer celo najbolj vplivni voditelji trdijo, da so podnebne spremembe fake news?
O tem z mladimi, ki jim je mar, in ki opozarjajo na podnebno pravičnost in okolju tudi nekaj vrnejo. Naši gostje: Žana Radivo, Dora Smole in Simon Moe, aktivisti iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Ter Miha Hrovat, mlad mizar, pobudnik ne le družbeno odgovornega mizarstva, temveč tudi projekta Treecelet – prek spleta prodajajo zapestnice, od nakupa pa gre denar za sajenje dreves.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Izjemnost je vedno v preseganju. Ustaljenega, povprečnega, navadnega. Gostje prvega Gymnasiuma v novem letu bodo zato mladi, ki so s svojimi dejanji presežkov pravo vodilo in bodrilo za vse nas. Prisluhnite svetovni mladinski šahovski prvakinji, zmagovalcu mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike, 17 letni apneistki, ki se je na vdih potopila že 61 metrov globoko in izjemnima akrobatoma, dvojcu Flipping art. Veliko imajo ponuditi. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
V studiu Prvega gostimo mlade iz Celja, ki so se novembra vrnili z Mauritiusa, kjer so v štirih dneh opravili 90 kilometrov dolg pohod – odpravo v okviru projekta Mepi. Na poti so si sami postavljali šotore, si kuhali, se spopadali s komarji in žulji, a svojo nalogo odlično opravili. Mepi – mednarodno priznanje za mlade je namreč program, ki je namenjen temu, da mladi sprejemajo izzive in se udejstvujejo v prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in avanturističnih dejavnostih, pri tem pa spoznavajo sami sebe, gradijo svojo osebnost in se učijo vztrajnosti, odgovornosti in zaupanja v lastne spodobnosti. Pri mednarodni odpravi dijakov Srednje zdravstvene šole Celje na Mauritius torej ne gre za enkratno turistično potovanje v tujo deželo, temveč za piko na i večletnega učenja, napredovanja in prostovoljnega dela …
Na Gimnaziji Ravne na Koroškem že nekaj let deluje Filmski studio na gradu. Mladi skupaj s profesionalnimi filmskimi ustvarjalci pišejo in snemajo filme, se preizkušajo v igralstvu. Sodelujejo pa tudi na mednarodnih projektih, kot je Erasmus +, s čimer so Šolskemu centru Ravne na Koroškem prinesli Cmepiusovo nagrado jabolko kakovosti. Prisluhnite jim v oddaji Gymnasium.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Biti priden kot mravlja je kompliment. Biti nadležen kot mravlja pa graja. A kakor koli obračamo so mravlje naše spremljevalke v dobrem in slabem, predvsem pa žuželke z zelo izraženo razdelitvijo v kaste in delitvijo dela. Ta prilagoditev jim je omogočila, da so naselile skoraj vsa kopna na Zemlji in postale izredno številčne. O njih pa so Liani Buršič pripovedovali učenci 3. C razreda črnuške OŠ Maksa Pečarja ter Petra Hrovatin, vodnica in biologinja v ZOO-ju.
To, da so današnji mladostniki vse bolj spletni, ne pa tudi najbolj spretni, kar se varne in uravnotežene rabe tiče, je vse bolj vidno iz raziskav ter primerov vsakdana, ki kažejo kako zelo zasvojljiv je digitalni svet, ki vse bolj kvarno vpliva na resničnost življenja mladih, njihovo samopodobo in odnose. O spletni odvisnosti v debati z dijaki Gimnazije Kranj in psihologinjo Špelo Reš iz Logouta, centra pomoči pri prekomerni rabi interneta. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Slovenija je čudovita dežela, koliko pa ste je pravzaprav že spoznali? Bi znali tujcu priporočiti še kaj drugega kot Bled in Piran? Odpravite se “mal na zrak” z istoimensko ekipo. Žan, Jaka in Kristjan se vozijo po Sloveniji in snemajo filmčke v katerih predstavljajo domače skrite lepote. Spoznajte ekipo Mal na zrak!
V tokratnem Gymnasiumu smo spoznavali drugačnost, spodbujali pogovor, skratka podirali meje med Slovenijo in Indijo. Gosti v studiu so mladi z različnih ljubljanskih gimnazij in študentka Sanskriti Kumar, ki se je leta 2005 v Maribor preselila iz Indije.
Kako je živeti v neotipljivem, neoprijemljivem, hitrem svetu, ki ne ponuja stalnosti, kjer je vse bolj kot ne hitro, minljivo, prazno in relativno? Ko vse spolzi skozi dlani in se ne moremo ničesar oprijeti? Kje mladi najdejo zatočišče, bazo in temelj? Kje iščejo resnico? Z mladimi v radijski oddaji Gymnasium!
Spoznajte svetovne prvake v hip hopu Artfex crew in mladinsko delegatko Združenih narodov Sabino Carli.
Ena najstarejših ljubljanskih šol je Gimnazija Ledina. Nekoč učiteljišče, ki so ga v šestdesetih letih prejšnjega stoletja preoblikovali v Gimnazijo pedagoške smeri, od leta 1992 pa Gimnazija Ledina. 17.500 dijakov je v 150 letih gulilo tamkajšnje klopi, in čeprav se je šolski sistem menjal, poslopje dograjevalo, je poslanstvo šole ostalo isto – splošna izobrazba. Iste so ostale tudi učilnice – s pomembno razliko: nekoč so morali dežurni učenci sami s premogom zakuriti peči v učilnicah, danes imajo mladi povsem drugačne skrbi. Z nekdanjimi dijaki bomo obujali spomine, z zdajšnjimi pa govorili o Ledini, o pripadnosti šoli, o srednješolskem obdobju v življenju posameznika in o obeležitvi 150-letnice šole.
To sredo boste spoznali mlade iz Centra mladih Koper. Aktivni so pri raziskovanju in oblikovanju kreativnih predlogov, ki so povezani z življenjem mladih. Njihova vizija je, da center ne nudi le prostora za druženje in ustvarjanje, temveč tudi mentorstvo. Mlade v Kopru navdušuje film. Jan, Bor in Mak snemajo svoje filme, ki jih nato predvajajo v Centru mladih.
V Gymnasiumu smo govorili o sodobnem plesu in ga spoznavali kot umetnost, ki spodbuja ustvarjalnost. Kakšne so zakonitosti pravilne rabe tehnik in improvizacijskih orodij, ki jih lahko uporabijo pri svojem izražanju? O tem s plesalci in mentorji Plesnega studia Intakt.
Kaj revolucionarnega lahko nastane, ko svoje ustvarjalne ideje združijo 3 srednješolski ljubiteljski čebelarji, znanstvena avtoriteta slovenskega čebelarstva in nekaj malega sreče? Izveste v tokratnem Gymnasiumu!
V oddaji Gymnasium bomo tokrat govorili o pomembnosti neformalnega učenja za mlade v okviru Zavoda Nefiks. Dijaki bodo v studiu predstavili svoje izkušnje s Kariernega tabora, delili sveže vtise s pravkar končanih mladinskih izmenjav Challenge in Donkeink v Italiji in povedali, kako so se sami znašli v vlogi organizatorjev izmenjave You have one new friend request: Mother Earth v Sloveniji.
Zasavska regija se uvršča v sam vrh po brezposelnosti mladih v Sloveniji. Kljub temu mladi tam ne obupujejo, temveč aktivno soustvarjajo ponudbo za mlade. Spoznajte mlade iz Mladinskega centra Trbovlje, ki nam bodo povedali kako se soočajo in kako rešujejo problematiko. Njihov poziv mladim se glasi – Začni svojo pustolovščino! Mi jo pričenjamo ob 20h na Prvem!
V nedeljo, 27. 8. je v portoroškem avditoriju zaigral pihalni orkester Musica Creativa. Orkester nosi isto ime, kot tabor v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Zveze slovenskih godb, ki se ga je letos v Izoli udeležilo 90 mladih godbenic in godbenikov tako iz Slovenije in tujine, na njem pa so jim organizatorji ponudili številna nova znanja, izobraževanja pri vrhunskih mentorjih in možnost delovanja na najvišjem nivoju godbeništva. Namen tabora Musica creativa pa je poleg pridobivanja novih znanj in dela z mladimi bil tudi ta, da se sestavi slovenski mladinski pihalni orkester. Kako so izpolnili vse zadane si naloge, so nam v studiu povedali Daniel Leskovic iz JSKD, Boštjan Dimnik, dirigent pihalnega orkestra Musica Creativa, Jakob Bobek, mentor za klarinete in udeleženca tabora tolkalist Tilen Zlatnar in trobentač Mitja Petek.
Naši gostje bodo mladi, ki so se poleti udeležili olimpijad znanja. Vsako leto se namreč ekipe dijakov iz številnih držav pomerijo v zahtevnem znanju iz določenih predmetov, vsako leto pa te olimpijade potekajo v različnih državah … Kakšno znanje je treba imeti, da prideš v državno ekipo, kakšne naloge se rešuje, kako potekajo olimpijade in kakšen izziv sploh še predstavlja šolski nivo znanja? Kako so se imeli v Veliki Britaniji in na Tajskem bomo izvedeli od treh udeležencev kemijske in biološke olimpijade znanja.
V oddaji Gymnasium smo pred mikrofon povabili Ester Ivakič, Majo Križnik in Katarino Rešek – Kuklo, ki pripadajo najmlajši generaciji slovenskih filmskih režiserk – in s svojimi filmi skupaj z drugimi mladimi ustvarjalkami in ustvarjalci spreminjajo podobo slovenskega filma.
Neveljaven email naslov