Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo.
Mladi za podnebno pravičnost in mladi, ki pomagajo saditi drevesa
Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo. Če so leta 1991 v Sloveniji šli dijaki na ulice, da bi se uprli uvedbi zaključnih izpitov na koncu srednje šole iz 4 predmetov, so danes njihovi protesti drugačni. Ob petkih, po svetu in tudi v Sloveniji, mladi protestirajo ne le v imenu svoje generacije, temveč vseh. Njihov protest je boj za našo pravico do življenja v zdravem okolju. Ni planeta B, Rešimo planet, Laufam na hrano, zrak, vodo, ne na evre, vsak dan je dan zemlje, Dovolj spanja, potrebna so dejanja … So napisi njihovih transparentov, ki opozarjajo na človekov egoističen odnos do okolja in neukrepanje odraslih, da bi ga zavarovali za prihodnje rodove.
Vemo, začelo se je s Švedinjo Greto Thunberg, avgusta 2018, letos preplavilo svet, pri nas je nastalo gibanje Mladi za podnebno pravičnost. Podnebni štrajki so postali pogostejši, mlado Švedinjo pa vabijo za zasedanja in kongrese, ki se jih udeležujejo svetovni voditelji. Mladi za podnebno pravičnosti je sicer le zadnja in najbolj množična okoljska pobuda mladih. Tudi drugi mladi, posamezniki in skupine želijo opozoriti na podnebne spremembe, segrevanje ozračja, pomen biodiverzitete in gozdov, ločevanja in omejevanja odpadkov … Tu so eko šole, okoljski krožki na šolah, številne nevladne organizacije, socialni podjetniki …
Zakaj bi se morali prav vsi zavedati, da nimamo planeta B? Zakaj so okoljske težave, težave vseh – ne le Brazilije, Indonezije, Maldivov ali še kakšne posamične države? Kaj lahko naredimo posamezniki, kaj lahko ali celo morajo države, politiki? Zakaj so šli mladi na ulice, zakaj so vzeli pobudo v svoje roke? Koliko jih odrasli odločevalci sploh slišijo in kaj lahko sploh naredijo v svetu, kjer celo najbolj vplivni voditelji trdijo, da so podnebne spremembe fake news?
O tem z mladimi, ki jim je mar, in ki opozarjajo na podnebno pravičnost in okolju tudi nekaj vrnejo. Naši gostje: Žana Radivo, Dora Smole in Simon Moe, aktivisti iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Ter Miha Hrovat, mlad mizar, pobudnik ne le družbeno odgovornega mizarstva, temveč tudi projekta Treecelet – prek spleta prodajajo zapestnice, od nakupa pa gre denar za sajenje dreves.
830 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo.
Mladi za podnebno pravičnost in mladi, ki pomagajo saditi drevesa
Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo. Če so leta 1991 v Sloveniji šli dijaki na ulice, da bi se uprli uvedbi zaključnih izpitov na koncu srednje šole iz 4 predmetov, so danes njihovi protesti drugačni. Ob petkih, po svetu in tudi v Sloveniji, mladi protestirajo ne le v imenu svoje generacije, temveč vseh. Njihov protest je boj za našo pravico do življenja v zdravem okolju. Ni planeta B, Rešimo planet, Laufam na hrano, zrak, vodo, ne na evre, vsak dan je dan zemlje, Dovolj spanja, potrebna so dejanja … So napisi njihovih transparentov, ki opozarjajo na človekov egoističen odnos do okolja in neukrepanje odraslih, da bi ga zavarovali za prihodnje rodove.
Vemo, začelo se je s Švedinjo Greto Thunberg, avgusta 2018, letos preplavilo svet, pri nas je nastalo gibanje Mladi za podnebno pravičnost. Podnebni štrajki so postali pogostejši, mlado Švedinjo pa vabijo za zasedanja in kongrese, ki se jih udeležujejo svetovni voditelji. Mladi za podnebno pravičnosti je sicer le zadnja in najbolj množična okoljska pobuda mladih. Tudi drugi mladi, posamezniki in skupine želijo opozoriti na podnebne spremembe, segrevanje ozračja, pomen biodiverzitete in gozdov, ločevanja in omejevanja odpadkov … Tu so eko šole, okoljski krožki na šolah, številne nevladne organizacije, socialni podjetniki …
Zakaj bi se morali prav vsi zavedati, da nimamo planeta B? Zakaj so okoljske težave, težave vseh – ne le Brazilije, Indonezije, Maldivov ali še kakšne posamične države? Kaj lahko naredimo posamezniki, kaj lahko ali celo morajo države, politiki? Zakaj so šli mladi na ulice, zakaj so vzeli pobudo v svoje roke? Koliko jih odrasli odločevalci sploh slišijo in kaj lahko sploh naredijo v svetu, kjer celo najbolj vplivni voditelji trdijo, da so podnebne spremembe fake news?
O tem z mladimi, ki jim je mar, in ki opozarjajo na podnebno pravičnost in okolju tudi nekaj vrnejo. Naši gostje: Žana Radivo, Dora Smole in Simon Moe, aktivisti iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Ter Miha Hrovat, mlad mizar, pobudnik ne le družbeno odgovornega mizarstva, temveč tudi projekta Treecelet – prek spleta prodajajo zapestnice, od nakupa pa gre denar za sajenje dreves.
Med seboj sta se pomerili ekipi Prve gimnazije v Mariboru in Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja. V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije.
Resnico o islamu in aktualnem dogajanju v svetu (in doma) smo iskali s poznavalcem sociologije religije in mednarodnih odnosov dr. Primožem Šterbencem. Besedo so dobili tudi mladi, ki so povedali svoje mnenje in našemu gostu z Univerze na Primorskem zastavljali vprašanja. V odkritem pogovoru smo poskusili razkriti širši kontekst aktualnih in največkrat negativnih dogodkov, povezanih z islamom, ki zadnje čase zapolnjujejo svetovne medije.
V zadnji oddaji Gymnasium se nam bodo v studiu pridružile zmagovalke lanskoletne tekmovalne oddaje v radijski improvizaciji Improklet. Dekleta bodo improvizirala na predloge poslušalcev, povedala kaj se jim je dogajalu v letu 2015 in izbrala gasbo, ki jih je najbolj navdušila v skoraj končanem letu. Poslušajte in sodelujte v oddaji Gymnasium!
V zadnji oddaji prvega kroga našega evropskega projekta Gymnasium.eu sta se pomerili ekipi Šolskega centra Nova Gorica: Srednje ekonomske in trgovske šole in Gimnazije Moste.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Kolikokrat se v trgovini, preden kupite novo oblačilo ali najnovejši mobilni telefon, vprašate, ali ga res potrebujete ali pa z njim samo izpolnjujete svojo potrebo po kopičenju stvari? Se pozanimate, kako je bil izdelan in kam bo šel, ko ga ne boste več potrebovali? V času, ko so učinki neodgovornega ravnanja človeka vse bolj vidni v okolju, so to zagotovo vprašanja, ki bi si jih morali postaviti pred prav vsakim nakupom. O odgovornem potrošništvu bomo z mladimi razmišljali v tokratnem Gymnasiumu, ko bomo poskušali ugotoviti, ali imamo na voljo dovolj informacij o izvoru izdelkov, ki jih kupujemo, kdo nas nagovarja k stalnemu kopičenju ter kakšna je resnična cena našega lagodnega življenja. Vodi Andreja Gradišar.
V oddaji Gymnasium. eu sta se pomerili ekipi Gimnazije Novo mesto in SVŠGL - Umetniške gimnazije.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Gosti oddaje so bili mladi, ki so sodelovali na 30. državnem tekmovanju iz logike in na 13. lingvistični olimpijadi. Pogovarjali smo se o tem, kdaj so se začeli ukvarjati z logiko, kako jim je šlo na tekmovanju, kako sta povezani lingvistika in logika, kakšne naloge rešujejo in kako se sami odločajo - prisluhnejo srcu ali glavi? Logični izziv pa smo zastavili tudi poslušalcem.
V Gymnasiumu.eu bomo z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in dijaki Srednje ekonomske šole Ljubljana razpravljali o terorizmu in radikalizaciji. Sploh slednja je v zadnjem času dobila krila, ne le na Vzhodu, ampak se zaradi razmer v katerih se je znašla EU, pojavlja tudi med njenimi državljani. Vprašali se bomo tudi, kako varni smo v EU pred terorističnimi napadi in ali je s svojimi nestrpnimi komentarji na spletnih družabnih omeržjih ekstremist lahko že vaš sosed, prijatelj ali znanec.
Mladi o rekreaciji, gibanju, treninranju različnih športov in tem, da je veliko njihovih vrstnikov premalo telesno aktivnih.
V Gymnasiumu smo po nedavnih velikih uspehih gostili člane slovenske mladinske plezalne reprezentance. Predstavili smo, kako mladi plezalci trenirajo in kaj je tisto, kar iz dobrega plezalca naredi zmagovalca mladinskega svetovnega prvenstva in zelo uspešnega tudi v članskih vrstah. Ker pa je plezanje v zadnjem času postalo zelo priljubljeno tudi na amaterskem nivoju, smo za vse tiste, ki bi jih zanimalo podali še nekaj nasvetov, kako se začeti ukvarjati s tem športom.
V drugi tekmovalni oddaji tretje sezone evropskega projekta Gymnasium.eu bomo govorili o enakopravnosti med spoloma v Evropski uniji. V studiu se nam bodo pridružili dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica in dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor. Z njimi bomo iskali rešitve, kako vlogo spolov v naših življenjih in svetu čim bolj izenačiti, ocenili bomo sistem spolnih kvot, dijaki pa bodo podali svoje konkretne rešitve, ki bodo rdeča nit njihovega razmišljanja. Tudi tokrat bomo med oddajo poklicali v Evropski parlament, kjer nas bo pri telefonu pričakovala slovenska poslanka Romana Tomc.
Gosta v oddaji sta bila Jovan in Ahmad, ki sta iz različnih razlogov zapustila svojo domovino. Zakaj sta iz Srbije in Afganistana prišla v Slovenijo? Kako odprti in gostoljubni sploh smo Slovenci? Kako težak je naš jezik, kako je v šoli ali na fakulteti? Kakšne so njune sanje? O tem smo se pogovarjali v Gymnasiumu, v katerem lahko slišite tudi zgodbe Sirca, Somalcev in Kitajke.
V prvi tekmovalni oddaji 3. sezone se bomo z dijaki I. gimnazije v Celju in dijaki Gimnazije Franceta Prešerna Kranj razgovorili o aktualni temi zadnjih nekaj tednov - o begunski krizi. Kako se z njo (ne)sooča Evropa in kako bi se je lotili dijaki? Kakšne posledice prinaša migracijski tok in kako poskrbeti za integracijo beguncev? Za pomoč pri razmišljanju bomo poklicali še v Bruselj - z nami bo evropska poslanka Tanja Fajon. Glas za najboljšo ekipo lahko oddate na Facebook profilu Programa za mlade. Pripravlja: Nadia Petauer
Društvo Novi dijak, krajše NODI, je skupina dijakov iz različnih ljubljanskih gimnazij. Zgodbo so skupaj začeli pisati leta 2012 z željo, da bi vrstnike spodbujali k večji družbeni kritičnosti in kreativnosti. Projekt NODI omogoča dijakom priložnost inovativnega izražanja in jim ponuja možnost kreativnega soustvarjanja tiskane in spletne revije. Kdo so gimnazijci, ki stojijo za revijo Novi dijak, kakšne vsebine se v njej znajdejo, kakšna je njihova uredniška politika, kako dojemajo cenzuro ter kako vidijo družbeno stanje svoje generacije, boste izvedli v sredini oddaji Gymnasium.
Neveljaven email naslov