Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker je trenutno situacija v naši državi posebna, bo posebna tudi oddaja Gymnasium. V njej bodo namreč besedo dobili vsi tisti mladi, ki v teh dneh na najrazličnejše načine sodelujejo pri preprečevanju širitve novega koronavirusa. Takih mladih, ki so nesebično ponudili svojo pomoč, in se izpostavili, je, kot boste slišali, zelo veliko. Seveda pa v oddajo nismo mogli umestiti čisto vseh, ki jim gre zahvala za njihovo delo. Del pogovorov, ki sva jih pripravila Aleš Ogrin in Špela Šebenik, smo z mladimi opravili že včeraj in ker se stanje na terenu zelo hitro spreminja, je bil morda skozi današnji dan že sprejet kakšen nov ukrep, a informacije v oddaji so kljub temu točne. Štejejo pa seveda zgodbe in navodila mladih, ki jih boste slišali.
Veliko mladih deluje v najrazličnejših strukturah, v katerih opravljajo številne naloge
Ker so ta hip razmere v naši državi posebne, bo posebna tudi oddaja Gymnasium. V njej bodo namreč besedo dobili vsi tisti mladi, ki v teh dneh na najrazličnejše načine sodelujejo pri preprečevanju širitve novega koronavirusa. Takih mladih, ki so nesebično ponudili svojo pomoč in se izpostavili, je, kot boste slišali, zelo veliko. Seveda pa v oddajo nismo mogli umestiti čisto vseh, ki jim gre zahvala za njihovo delo. Del pogovorov, ki sva jih pripravila Aleš Ogrin in Špela Šebenik, smo z mladimi opravili že včeraj in ker se stanje na terenu zelo hitro spreminja, je bil morda skozi današnji dan že sprejet kakšen nov ukrep, a informacije v oddaji so kljub temu točne. Štejejo pa seveda zgodbe in navodila mladih, ki jih boste slišali.
Zelo aktivni so v teh dneh študentje medicine. Ti delujejo v posebnem klicnem centru, kjer pod nadzorom strokovnjakov študentje višjih letnikov odgovarjajo na vprašanja tistih, ki pokličejo. Prav tako pa so k varstvu otrok zdravstvenih delavcev pozvali vse svoje člane, je pojasnil generalni sekretar Zveze študentov medicine Slovenije Boris Podobnik.
Na pobudo Društva študentov medicine Maribor in krovne organizacije Zveze študentov medicine Slovenije smo se odločili, da bomo ustanovili elektronski naslov in na ta naslov (pomoc@medicinec.si) nas lahko kontaktirajo zdravi študenti, ki so pripravljeni na prostovoljno ponujanje varstva za otroke zdravstvenih delavcev, ki drugače ne morejo zagotoviti varovanja svojih otrok. Študentje medicine so po meni dostopnih podatkih organizirani in vključeni v pomoč na precej ravneh. Tu bi omenil obe naši lokalni društvi z obeh medicinskih fakultet – Društvo študentov medicine Maribor in Društvo študentov medicine Slovenije. Ti so že na začetku delovanja začeli promovirati ukrepe, ki jih priporočajo NIJZ in druge pristojne službe. V manjšem obsegu so študentje medicine vključeni tudi v različne segmente civilne zaščite oziroma Rdečega križa Slovenije. Sam pomagam v enem izmed zdravstvenih domov, v katerem delujem že nekaj časa.
V okviru Rdečega križa Slovenije na terenu delujejo tudi mladi bolničarji. Jan Hočevar je bil na mejnem prehodu Krvavi Potok prejšnji konec tedna.
Organizirane imamo tri izmene. Naša glavna naloga je spremljanje potnikov, ki prečkajo mejo. Te najprej ustavijo policisti in jih vprašajo, kam so namenjeni in od kod so prišli. Mi jih vprašamo po znakih morebitne bolezni in jim izmerimo temperaturo. Tam imamo postavljeno točko, imamo šotor z vso opremo, mi se seveda oblečemo v zaščitno obleko, nadenemo očala in masko, imamo dvoje rokavice. Na voljo imamo tudi razkužila in brezstični merilec temperature. Slovenske državljane tako ali drugače spustimo domov. Če bi imeli kakršne koli znake, moramo obvestiti zdravnika, ki mu pojasni, da mora poklicati osebnega zdravnika, ki mu bo dal nadaljnje napotke. Če so tam nekateri, ki jih ne smemo spustiti naprej, jih zavrne policija.
Ker so zaprte tudi vse izobraževalne ustanove, sta temu svoje delovanje prilagodili tudi dijaška in študentska organizacija Slovenije. Svetovalka predsedstva Dijaške organizacije Slovenije Lucija Karnelutti je predstavila, kakšne projekte in nasvete so pripravili za tiste, ki se izobražujejo.
Prek svojih kanalov skušamo doseči čim večje število mladih in jih obvestiti o preventivnih ukrepih in o nadaljevanju njihovega šolanja. Nekateri dijaki so od šol dobili vnaprej pripravljene razpredelnice in delovne načrte, ki jim bodo sledili v prihodnjih tednih. Med tem nas drugi opozarjajo na preobremenjenost sistemov, kot so e-asistent in spletne učilnice, kar seveda otežuje delo od doma in dostop do potrebnih učnih vsebin. Veliko srednjih šol se v primerjavi s fakultetami ni odločilo za izvedbo webinarjev, torej spletnih predavanj. Pri tem se seveda pojavlja vprašanje, kako se bodo šole prilagodile v prihodnjih tednih, ko bodo dijaki morali napredovati s snovjo in seveda utrjevati snovi za maturo. Na žalost nimamo informacij v zvezi z izvedbo mature in izpitnih rokov na fakultetah. Dijaška skupnost Ljubljana se je v tem času odločila začeti projekt Vredni tedni, s katerim bo priskočila na pomoč dijakom z izvedbo brezplačnih webinarjev, ki bodo v prihodnjem tednu pokrivali vse maturitetne predmete in pri katerih bo mogoče vzpostaviti kontakt med dijaki in študenti, ki bodo v času dela na daljavo na voljo za vsa vprašanja in nejasnosti glede maturitetne snovi.
Projektu Vredni tedni se lahko maturanti pridružite od ponedeljka. Brezplačni webinarji oziroma videokonference bodo potekali vsak dan med 23. in 28. marcem, ob 11. in 15. uri. Za več informacij obiščite Facebook profil Dijaške skupnosti Ljubljana.
830 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Ker je trenutno situacija v naši državi posebna, bo posebna tudi oddaja Gymnasium. V njej bodo namreč besedo dobili vsi tisti mladi, ki v teh dneh na najrazličnejše načine sodelujejo pri preprečevanju širitve novega koronavirusa. Takih mladih, ki so nesebično ponudili svojo pomoč, in se izpostavili, je, kot boste slišali, zelo veliko. Seveda pa v oddajo nismo mogli umestiti čisto vseh, ki jim gre zahvala za njihovo delo. Del pogovorov, ki sva jih pripravila Aleš Ogrin in Špela Šebenik, smo z mladimi opravili že včeraj in ker se stanje na terenu zelo hitro spreminja, je bil morda skozi današnji dan že sprejet kakšen nov ukrep, a informacije v oddaji so kljub temu točne. Štejejo pa seveda zgodbe in navodila mladih, ki jih boste slišali.
Veliko mladih deluje v najrazličnejših strukturah, v katerih opravljajo številne naloge
Ker so ta hip razmere v naši državi posebne, bo posebna tudi oddaja Gymnasium. V njej bodo namreč besedo dobili vsi tisti mladi, ki v teh dneh na najrazličnejše načine sodelujejo pri preprečevanju širitve novega koronavirusa. Takih mladih, ki so nesebično ponudili svojo pomoč in se izpostavili, je, kot boste slišali, zelo veliko. Seveda pa v oddajo nismo mogli umestiti čisto vseh, ki jim gre zahvala za njihovo delo. Del pogovorov, ki sva jih pripravila Aleš Ogrin in Špela Šebenik, smo z mladimi opravili že včeraj in ker se stanje na terenu zelo hitro spreminja, je bil morda skozi današnji dan že sprejet kakšen nov ukrep, a informacije v oddaji so kljub temu točne. Štejejo pa seveda zgodbe in navodila mladih, ki jih boste slišali.
Zelo aktivni so v teh dneh študentje medicine. Ti delujejo v posebnem klicnem centru, kjer pod nadzorom strokovnjakov študentje višjih letnikov odgovarjajo na vprašanja tistih, ki pokličejo. Prav tako pa so k varstvu otrok zdravstvenih delavcev pozvali vse svoje člane, je pojasnil generalni sekretar Zveze študentov medicine Slovenije Boris Podobnik.
Na pobudo Društva študentov medicine Maribor in krovne organizacije Zveze študentov medicine Slovenije smo se odločili, da bomo ustanovili elektronski naslov in na ta naslov (pomoc@medicinec.si) nas lahko kontaktirajo zdravi študenti, ki so pripravljeni na prostovoljno ponujanje varstva za otroke zdravstvenih delavcev, ki drugače ne morejo zagotoviti varovanja svojih otrok. Študentje medicine so po meni dostopnih podatkih organizirani in vključeni v pomoč na precej ravneh. Tu bi omenil obe naši lokalni društvi z obeh medicinskih fakultet – Društvo študentov medicine Maribor in Društvo študentov medicine Slovenije. Ti so že na začetku delovanja začeli promovirati ukrepe, ki jih priporočajo NIJZ in druge pristojne službe. V manjšem obsegu so študentje medicine vključeni tudi v različne segmente civilne zaščite oziroma Rdečega križa Slovenije. Sam pomagam v enem izmed zdravstvenih domov, v katerem delujem že nekaj časa.
V okviru Rdečega križa Slovenije na terenu delujejo tudi mladi bolničarji. Jan Hočevar je bil na mejnem prehodu Krvavi Potok prejšnji konec tedna.
Organizirane imamo tri izmene. Naša glavna naloga je spremljanje potnikov, ki prečkajo mejo. Te najprej ustavijo policisti in jih vprašajo, kam so namenjeni in od kod so prišli. Mi jih vprašamo po znakih morebitne bolezni in jim izmerimo temperaturo. Tam imamo postavljeno točko, imamo šotor z vso opremo, mi se seveda oblečemo v zaščitno obleko, nadenemo očala in masko, imamo dvoje rokavice. Na voljo imamo tudi razkužila in brezstični merilec temperature. Slovenske državljane tako ali drugače spustimo domov. Če bi imeli kakršne koli znake, moramo obvestiti zdravnika, ki mu pojasni, da mora poklicati osebnega zdravnika, ki mu bo dal nadaljnje napotke. Če so tam nekateri, ki jih ne smemo spustiti naprej, jih zavrne policija.
Ker so zaprte tudi vse izobraževalne ustanove, sta temu svoje delovanje prilagodili tudi dijaška in študentska organizacija Slovenije. Svetovalka predsedstva Dijaške organizacije Slovenije Lucija Karnelutti je predstavila, kakšne projekte in nasvete so pripravili za tiste, ki se izobražujejo.
Prek svojih kanalov skušamo doseči čim večje število mladih in jih obvestiti o preventivnih ukrepih in o nadaljevanju njihovega šolanja. Nekateri dijaki so od šol dobili vnaprej pripravljene razpredelnice in delovne načrte, ki jim bodo sledili v prihodnjih tednih. Med tem nas drugi opozarjajo na preobremenjenost sistemov, kot so e-asistent in spletne učilnice, kar seveda otežuje delo od doma in dostop do potrebnih učnih vsebin. Veliko srednjih šol se v primerjavi s fakultetami ni odločilo za izvedbo webinarjev, torej spletnih predavanj. Pri tem se seveda pojavlja vprašanje, kako se bodo šole prilagodile v prihodnjih tednih, ko bodo dijaki morali napredovati s snovjo in seveda utrjevati snovi za maturo. Na žalost nimamo informacij v zvezi z izvedbo mature in izpitnih rokov na fakultetah. Dijaška skupnost Ljubljana se je v tem času odločila začeti projekt Vredni tedni, s katerim bo priskočila na pomoč dijakom z izvedbo brezplačnih webinarjev, ki bodo v prihodnjem tednu pokrivali vse maturitetne predmete in pri katerih bo mogoče vzpostaviti kontakt med dijaki in študenti, ki bodo v času dela na daljavo na voljo za vsa vprašanja in nejasnosti glede maturitetne snovi.
Projektu Vredni tedni se lahko maturanti pridružite od ponedeljka. Brezplačni webinarji oziroma videokonference bodo potekali vsak dan med 23. in 28. marcem, ob 11. in 15. uri. Za več informacij obiščite Facebook profil Dijaške skupnosti Ljubljana.
Ker se v teh dneh končuje še eno šolsko leto za številne šolarje, bomo temu posvetili današnjo oddajo. Kaj bo mladim najbolj ostalo v spominu, kateri predmet jim je povzročal največ preglavic, kako uspešni so bili na koncu in kakšni so njihovi počitniški načrti ...
Letos mineva 400 let od smrti enega največjih angleških piscev in dramatikov Williama Shakespera. Kdo ne pozna njegovih del, ki so nenehno reinterpretirana in postavljena na gledališke odre in filmska platna – Romeo in Julija, Hamlet, Othello, Machbeth, Kralj Lear, Julij Cezar, Mnogo hrupa za nič, Beneški trgovec? Mladi se z njegovimi dramami in soneti spoznajo v šoli – nekateri tudi v angleščini. Čeprav je Shakespearova angleščina težka (kako je zvenela v njegovih časih, lahko slišite v oddaji!!!), njegove teme kompleksne, vam v poslušanje ponujamo, kako so Shakespeara uprizorili, brali in aktualizirali na Gimnaziji Bežigrad.
Kuhanje je danes moderno. Množica kulinaričnih showov, kuharske oddaje z vseh koncev sveta, gastro blogi, kuharski tečaji, spletni kuharski portali, poplava knjig s to vsebino, recepti z vsega sveta in na vse načine … skratka zdi se, da danes vsi kuhamo. Tudi v tokratnem Gymnasiumu bomo, v besedi. Z nami bo chef Bine Volčič in srednješolski kuharji, mladi upi slovenske kulinarike. Oddajo pripravlja in vodi: Liana Buršič
To sredo so se mladi srečali s stand-up komikom Perico Jerkovićem, ki je v Slovenijo prišel v 90-ih kot begunec iz Bosne in na lastni koži doživel, kaj pri nas pomeni, če ti nekdo reče Bosanec. A zbadanja, občutka manjvrednosti, revščine ni več, Perica je danes uspešen komik, ki nas nasmeji na stand-up večerih ali svojih dveh monokomedijah. Le kakšna vprašanja so imeli zanj mladi? Prisluhnite!
Tekmovanje v radijski improvizaciji je doseglo točko vrelišče, prisluhnite letošnjim finalistom Giamnziji Polajne in Gimnazije Bežigrad. Po treh disciplinah so sodniki določili zmagovalce, ki se bodo pridružili ekipi Radia Gaga v prvi junijski oddaji
V drugi polfinalni tekmi sta se pomerili ekpi Gimnazije Poljane in Gimnazije Jožeta Plečnika. Pred nami je le še finale. Katera ekipa se bo pridružula Gimnaziji Bežigrad v finalu naslednji teden? Glasujete lahko na www.facebook.com/Improklet
Polfinalni obračun Gimnazije Bežigrad in Gimnazije Antona Aškerca
Tokrat sta se kot zadnji ekipi prvega kroga pete sezone tekmovanja Improklet pomerili Gimnazija Poljane in Srenja šola za oblikovanje in fotografijo. Za svoje favorite lahko glasujete na Facebook/Improklet. Naslednji teden pa je na vsrti že prva polginalna tekma. Pomerili se bosta Gimnazija Bežigrad in Gimnazija Antona Aškerca. Se slišimo v sredo, ob 20h!
Tretja oddaja prvega kroga je za nami. Glasujte za svoje favorite na FB strani Improklet.
V drugi oddaji sta se pomerili ekipi Gimnazije Vič in Gimnazije Antona Aškerca. Prisluhite kako sta se odrezali in obiščite Facebook stran Improklet, kjer boste lahko oddali glas tisti ekipi, ki vas je bolj prepričala.
V prvi oddaji nove sezone tekmovalne oddaje v radijski imrpovizaciji Improklet sta se pomerili ekipi Pionirskega doma in Gimnazije Bežigrad.
Kdo je Ana Karenina - ena najbolj vznemirljiv žensk v svetovni književnosti? Je žrtev tragične usode ali lastne zaslepeljnosti? Je padla ženska ali ujetnica družbe? Kako je mogoče, da se njeno življenje tako hitro sesuje v prah? Je morda za to odgovoren isti nesrečni element, zaradi katerega bralci precej raje kot srečne zgodbe, beremo tisti, ki so polne trpljenja in bolečine. Zgodbe, zapisane s črnim črnilom. O Tolstojevem romanu in letošnjem maturitetnem eseju bo tekel pogovor v tokratni oddaji z voditeljico Tadejo Bizilj in dijaki ter profesorico slovenščine Gimnazije Poljane.
“Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje.” L. N. Tolstoj Tolstojev citat je tema letošnjega maturitetnega eseja, v katerem bodo mladi pisali in razmišljali o dveh romanih. To sta: Ločil bom peno od valov Ferija Fainščka in Ana Karenina Leva Nikolajeviča Tolstoja. Kako nesrečna in zakaj je junakinja romana Ferija Lainščka Ločil bom peno od valov? In kako se usoda te junakinje razlikuje od usode Ane Karenine? To se bomo vprašali v prvi oddaji, ki jo na prvem posvečamo letošnjemu maturitetnemu eseju, točneje romanu Ločil bom peno od valov. Kdo je Elica Sreš, kakšne vrednote ima, kako se te razlikujejo od vrednot njenega moža? Dali vam bomo kakšen nasvet, kako pisati esej, vas opozorili na pomembne dogodke iz romana, poudarili teme in vprašanja, ki nam jih roman zastavlja. To bomo naredili s pomočjo naših gostov: profesorice slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irene Velikonja in četrtošolcev te gimnazije Katarine Vidmar, Lare Pančur, Davida Berdajsa in Andreja Špenka, slišali pa bomo tudi avtorja romana Ferija Lainščka.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Razvoj evropske zunanje politike se zaradi nemirnega obdobja, v katerem se nahajamo, srečuje z novimi izzivi. Je Evropska unija še tako imenovani svetovni mirovni posrednik, h kateremu centru moči bi se morala obrniti in kakšna naj bo njena gospodarska politika glede tretjih držav? To je le nekaj vprašanj, ki smo jih z dijaki Gimnazije Novo mesto in dijaki Gimnazije Murska Sobota osvetlili tokrat.
Za nami je prva polfinalna oddaja. Z dijaki I. gimnazije v Celju in z dijakiGimnazije Franca Miklošiča Ljutomer smo razmišljali o sedanjih in prihodnjih razmerah na notranjih in zunanjih mejah Evropske unije. Ali Schengen še deluje in kakšen je odziv Evropskega parlamenta na razvoj politike upravljanja zunanjih meja? Bo Evropa premagala strah in delitve, ki jo delijo? Glas za najboljšo ekipo lahko oddate na Facebook profilu Program za mlade.
Informativni dnevi so mimo, rok za prijavo na želeni študij pa že poteka. Ena izmed fakultet, kjer imajo vsako leto kandidatov vedno preveč, kot je prostih mest, je Akademija za gledališče, radio, film in televizijo. Razpisuje namreč 34 študijskih mest, od tega 12 za dramsko igro, na informativnih dnevih pa se je o njihovem študiju zanimalo več kot 300 mladih. Zanimanja za gledališče, režijo in film je torej veliko. Zakaj želijo mladi postati igralci, kakšne so njihove dozdajšnje izkušnje z nastopanjem in igranjem? Da bi mladi izvedeli, kaj od človeka zahteva igralski poklic, bo mladim v studiu družbo delal priznan slovenski igralec Klemen Janežič, član SNG Drama, lutkar, koreograf in junak televizijske nadaljevanke Usodno vino.
V dneh, ko se o nadaljevanju šolanja odločajo devetošolci in dijaki 4. letnikov, je pomembna odločitev tudi pred tistimi dijaki, ki bi radi študirali v tujini. Vrata na tuje univerze jim odpira mednarodna matura, ki jo izvajajo le tri slovenske srednje šole, dijaki, ki se odločijo zanjo, pa se morajo na te šole prepisati po končanem 2. letniku. Katere so prednosti in slabosti mednarodne mature, kakšen je predmetnik, kako zahteven pouk, kam se dijaki lahko vpišejo s končano mednarodno maturo ter kakšne štipendije so jim na voljo za študij v tujini, pa v tokratnem Gymnasiumu, ki ga pripravlja Andreja Gradišar.
V zadnji oddaji drugega kroga bomo z dijaki Gimnazije Murska Sóbota in dijaki Gimnazije Moste govorili o krožni ekonomiji. Ta novi model se od tradicionalnega pogleda na gospodarstvo razlikuje v tem, da stremi k ponovni uporabi surovin in išče načine, kako s pomočjo tega količino odpadnega materiala zmanjšati na minimum, velik potencial pa predstavlja tudi na področju inovacij in odpiranja novih delovnih mest. Kot po navadi bomo poklicali v Evropski parlament, tokrat bosta z nami poslanka Patricija Šulin in poslanec Franc Bogovič.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Neveljaven email naslov