Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na našo predstavo o tem, kaj smo, vpliva veliko različnih dejavnikov – naše želje, misli, ki si jih ustvarimo na podlagi medijskih podob, ter pričakovanja družbe, staršev, učiteljev in vrstnikov. Kadar se naša dejanja ali videz s temi predstavami ne skladajo, postanemo nezadovoljni, včasih tudi razvijemo slabo samopodobo. Tej bomo posvetili tokratno oddajo Hudo!, ob poslušanju katere boste izvedeli, kako se spopasti z učnim neuspehom in zbadanjem vrstnikov, kako se sprijazniti s podobo svojega telesa, pa tudi, kako pomagati vrstnikom, ki s seboj niso zadovoljni. Vodi Andreja Gradišar.
Na našo predstavo o tem, kaj smo, vpliva veliko različnih dejavnikov – naše želje, misli, ki si jih ustvarimo na podlagi medijskih podob, pričakovanja družbe, staršev, učiteljev in vrstnikov. Kadar se naša dejanja ali videz s temi predstavami ne skladajo, postanemo nezadovoljni, razvijemo slabo samopodobo. O samopodobi so razmišljali Pia, Maša, Lara, Hana, Maja in Matija iz OŠ Franceta Bevka, ki so povedali, kdaj so si všeč:
Seveda to, da občasno nismo zadovoljni s seboj, še ne pomeni, da imamo slabo samopodobo. Kot je pojasnila psihologinja Alenka Tacol, je za slednjo značilno, da se umikamo vase, ne navezujemo stikov:
Za slabo samopodobo je značilno pretiravanje, močno se usmerimo vase, na vse stvari v zvezi s seboj gledamo negativno, se ne spoštujemo, težko navežemo odnose z drugimi, imamo malo prijateljev, bežimo pred problemi, nismo samostojni pri odločanju, da smo pretežno slabo razpoloženi.
Na razvoj slabe samopodobe o svojem telesu in videzu zelo močno vplivajo podobe s socialnih omrežij in pričakovanja vrstnikov. Kot so povedali učenci OŠ Franceta Bevka, je videz pomembnejši med dekleti kot fanti, zato se mnoga dekleta odločijo za dieto:
Pia, Maša, Lara, Hana, Maja in Matija pravijo, da v razredu ali šoli največkrat zbadajo tiste, ki imajo večjo telesno težo. Zbadanja pa so deležni tudi tisti, ki odstopajo. To je na svoji koži izkusil Matija:
Eno leto so me zbadali zaradi frizure. Na začetku sem se zelo vznemirjal, potem pa sem si okrepil moralo, se jim samo smejal in so videli, da mi nič ne morejo.
Podobno svetuje tudi psihologinja Alenka Tacol, ki pravi, da se zbadanja najlažje znebimo, če poiščemo razlog zanj, se postavimo zase in ne pokažemo, kako zelo so nas ravnanja in besede drugih prizadeli.
Na slabo samopodoba poleg pričakovanj in zbadanja vrstnikov ter medijskih podob vplivajo tudi neuspeh v šoli, pri hobijih, prevelika pričakovanja staršev. Če vam kaj od naštetega povzroča težave oziroma slabo vpliva na vašo samopodobo, se lahko po nasvet obrnete na spletno stran To sem jaz. Na njej lahko anonimno zaprosite za nasvet strokovnjakov s področja medicine, psihologije in socialnega dela, najdete literaturo o delovanju telesa, motnjah hranjenja, športu in tako dalje, tam pa so zbrani tudi kontaktni podatki raznih svetovalnic in kriznih centrov.
826 epizod
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Na našo predstavo o tem, kaj smo, vpliva veliko različnih dejavnikov – naše želje, misli, ki si jih ustvarimo na podlagi medijskih podob, ter pričakovanja družbe, staršev, učiteljev in vrstnikov. Kadar se naša dejanja ali videz s temi predstavami ne skladajo, postanemo nezadovoljni, včasih tudi razvijemo slabo samopodobo. Tej bomo posvetili tokratno oddajo Hudo!, ob poslušanju katere boste izvedeli, kako se spopasti z učnim neuspehom in zbadanjem vrstnikov, kako se sprijazniti s podobo svojega telesa, pa tudi, kako pomagati vrstnikom, ki s seboj niso zadovoljni. Vodi Andreja Gradišar.
Na našo predstavo o tem, kaj smo, vpliva veliko različnih dejavnikov – naše želje, misli, ki si jih ustvarimo na podlagi medijskih podob, pričakovanja družbe, staršev, učiteljev in vrstnikov. Kadar se naša dejanja ali videz s temi predstavami ne skladajo, postanemo nezadovoljni, razvijemo slabo samopodobo. O samopodobi so razmišljali Pia, Maša, Lara, Hana, Maja in Matija iz OŠ Franceta Bevka, ki so povedali, kdaj so si všeč:
Seveda to, da občasno nismo zadovoljni s seboj, še ne pomeni, da imamo slabo samopodobo. Kot je pojasnila psihologinja Alenka Tacol, je za slednjo značilno, da se umikamo vase, ne navezujemo stikov:
Za slabo samopodobo je značilno pretiravanje, močno se usmerimo vase, na vse stvari v zvezi s seboj gledamo negativno, se ne spoštujemo, težko navežemo odnose z drugimi, imamo malo prijateljev, bežimo pred problemi, nismo samostojni pri odločanju, da smo pretežno slabo razpoloženi.
Na razvoj slabe samopodobe o svojem telesu in videzu zelo močno vplivajo podobe s socialnih omrežij in pričakovanja vrstnikov. Kot so povedali učenci OŠ Franceta Bevka, je videz pomembnejši med dekleti kot fanti, zato se mnoga dekleta odločijo za dieto:
Pia, Maša, Lara, Hana, Maja in Matija pravijo, da v razredu ali šoli največkrat zbadajo tiste, ki imajo večjo telesno težo. Zbadanja pa so deležni tudi tisti, ki odstopajo. To je na svoji koži izkusil Matija:
Eno leto so me zbadali zaradi frizure. Na začetku sem se zelo vznemirjal, potem pa sem si okrepil moralo, se jim samo smejal in so videli, da mi nič ne morejo.
Podobno svetuje tudi psihologinja Alenka Tacol, ki pravi, da se zbadanja najlažje znebimo, če poiščemo razlog zanj, se postavimo zase in ne pokažemo, kako zelo so nas ravnanja in besede drugih prizadeli.
Na slabo samopodoba poleg pričakovanj in zbadanja vrstnikov ter medijskih podob vplivajo tudi neuspeh v šoli, pri hobijih, prevelika pričakovanja staršev. Če vam kaj od naštetega povzroča težave oziroma slabo vpliva na vašo samopodobo, se lahko po nasvet obrnete na spletno stran To sem jaz. Na njej lahko anonimno zaprosite za nasvet strokovnjakov s področja medicine, psihologije in socialnega dela, najdete literaturo o delovanju telesa, motnjah hranjenja, športu in tako dalje, tam pa so zbrani tudi kontaktni podatki raznih svetovalnic in kriznih centrov.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Kaj pomeni biti človek – ne abstraktno, filozofsko, ampak čisto konkretno, vsakdanje, prizemljeno? Kaj pomeni biti mlad – danes, tukaj? Kje se danes dogaja gledališče in kdo je tisti, ki ga ustvarja? Katere prostore odpira, katera vprašanja? Kdo (se) izreka, kdo posluša? S takšnimi vprašanji se ukvarjajo v predstavi Pravica biti človek, ki je več kot pol leta nastajala v okviru Gledališkega laboratorija LGL (Lutkovnega gledališča Ljubljana) in v kateri sodeluje 19 mladostnikov med 12. in 17. letom. Nekaj jih pride tudi v tokratno oddajo z zgodbami in sporočili, ki lahko nagovarjajo tako mlade kot odrasle, slehernika. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Z nami so mladi glasbeniki: violinistka, dva pianista in dva harmonikarja, ki si svojega življenja brez glasbe sploh ne znajo več predstavljati. Koliko časa vadijo, kaj naredijo, če se na nastopu zmotijo? Ali hodijo na tekmovanja in katero glasbeno zvrst najraje poslušajo?
Ranta, Metka, Smodlak, košarkarski trener Salta in učitelj Tundra so nazaj. V filmu Košarkar naj bo 2 novi košarkarski izzivi in prve ljubezenske težave. Bo ekipi Sokolov uspelo ponovno zmagati? V koga ja zaljubljena Metka? Bo Ranta pokazal dovolj znanja pri geografiji? In kdo je nov lik, ki prekriža vse načrte? Vse izveste v tokratni oddaji Hudo!, ko bomo v studiu gostili igralce in režiserja filma.
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je pred kratkim med 31 slovenskimi osnovnimi šolami, ki so izpolnile vse pogoje in pridobile naziv “kulturna šola”, izbral najboljšo med njimi. Naziv najbolj kulturna šola v letošnjem letu je dobila Osnovna šola Boštanj. Kaj vse pripravljajo, kako se kulturno udejstvujejo in kakšne kulturne projekte imajo na šoli, bodo povedali v tokratni oddaji Hudo! – v studiu se nam bodo pridružili mladi kulturni ustvarjalci in njihova mentorica.
Pogovor v oddaji Hudo nas bo odpeljal v športnoplezalne stene. V minulem tednu smo se namreč družili z mladimi športnimi plezalkami in plezalci Plezalnega kluba FA Kranj Špelo, Zalo, Jašo in Drejcem in z njihovo trenerko Majo Štremfelj. Izvedeli boste marsikaj zanimivega o njihovih treningih in nastopih na tekmovanjih, slišali pa boste tudi pogovora s članicama slovenske članske reprezentance v športnem plezanju Mio Krampl in Lučko Rakovec, ki sta v letošnji sezoni zablesteli in stopili ob bok naši šampionki Janji Garnbret. Kot zanimivost pa vam povemo še, da se bodo naši sogovorniki ravno v času oddaje začeli podajati v steno na tekmi državnega prvenstva v Slovenski Bistrici, tako da bomo ob poslušanju pogovora lahko tudi držali pesti, da se bodo uvrstili čim bolje.
To soboto v oddaji Hudo! začenjamo z novo sezono radijskih novinarskih delavnic na našem Prvem programu, skozi katere učence tretje triade seznanimo z delom novinarja in tonskega mojstra, poleg teorije pa se mladi z mikrofonom v roki in v vodenju oddaje preizkusijo tudi v praksi. Letošnje delavnice bodo poleg izobraževalne imele tudi tekmovalno noto – vabimo osnovne šole, da se nam pridružite pri tem, saj je število mest omejeno – za več informacij o projektu pa nam lahko pišete na elektronski naslov programzamlade@rtvslo.si ali nas kontaktirate prek družbenih omrežij Programa za mlade. Tokratna prva oddaja v tem šolskem letu bo posvečena jezikom – koga so pred mikrofon povabili mladi novinarji z Osnovne šole 8. talcev Logatec in kaj vse jih je zanimalo slišite v soboto po 9h.
Letošnji nacionalni mesec skupnega branja poteka med 8. septembrom, dnevom pismenosti in 13. oktobrom, ko se konča letošnji teden otroka. Tako kot lani, so se akciji tudi letos pridružile številne ustanove in posamezniki, ki v Sloveniji skrbijo za spodbujanje branja in bralne kulture. Po vsej Sloveniji, zamejskem in tudi zdomskem prostoru je organiziranih več kot štiristo dogodkov, ki na najrazličnejše zanimive načine spodbujajo otroke, mladino in odrasle k branju, predstavnike stroke pa k razmisleku o tem, na kakšne načine informacije o pomenu branja sporočati najširši javnosti. Koliko v resnici berejo mladi, kakšen je njihov odnos do knjig, katere knjige bi radi videli na seznamu za domače branje in kaj bi po njihovem mnenju še spodbudilo bralno kulturo pri nas – o vsem tem z mladimi navdušenimi bralci – z nami v studiu bodo Neža Tržan, Manca Mrak in Matic Vavpotič, slišali pa bomo tudi več o projektu Mestne knjižnice Ljubljana Poletavci in Najpoletavci mladi bralci, predstavila ga bo mladinska knjižničarka Suzana Horvat Perne.
Film je eno najbolj razširjenih področij umetnosti med mladimi – omogoča razmislek o življenjskih temah, posameznikovih in družbenih vrednotah ter spodbuja mlade, da si ustvarijo nov pogled na svet. Tokrat bomo v družbi mladih filmskih navdušencev in Žive Jurančič, ki v ljubljanskem Kinodovoru skrbi za filmsko vzgojo in mlada občinstva. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Novo šolsko leto je tukaj – novi predmeti na urniku, novi sošolci, novo znanje pred vrati. Kaj vse čaka letos šolarje, kaj učitelje, kako so zadovoljni z urnikom, katere obšolske dejavnosti so izbrali mladi in kdaj se začenja resno učenje – o vsem tem v tokratni oddaji Hudo! v pogovoru z osmošolci in učiteljico slovenščine.
Počitnice se bližajo koncu, a kljub temu to soboto ne bomo še gledali v šolske knjige in zvezke, temveč bomo izvedeli, kako ste najstniki izkoristili poletne dni, kaj novega ste doživeli, odkrili, katere kraje obiskali. Tudi ekipa Programa za mlade je med poletjem pridno obiskovala delavnice, tabore, kolonije in varstva in se tam družila z mladimi poslušalci – nekaj utrnikov bomo zavrteli med oddajo. Za vas imamo pripravljen tudi nagradni izziv, telefonska številka 01 475 22 22 pa med 9h in 10h čaka na vaše klice in počitniške vtise. Se slišimo!
Tokratna oddaja bo glasbeno obarvana. V sredo smo namreč bili v Izoli, kjer je potekal 39. poletni tabor mladih godbenic in godbenikov Musica creativa. Tam se je zbralo več kot 110 udeležencev, ki so pod vodstvom vrhunskih mentorjev izpopolnjevali že obstoječa in tudi pridobivali nova znanja. Skupaj so se tudi pripravljali na dva sklepna koncerta, ki ju organizirata Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Zveza slovenskih godb. Prvi je potekal v Izoli, drugi pa je na sporedu v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Na obeh koncertih bodo izvedli tudi nekaj skladb, ki bodo doživele svetovno premiero.
Tokrat na radijski obisk pride Ana Bordjan, biologinja, ki tenkočutno razbira skrivnostno govorico živali, še posebej konj, zato ji pravijo kar šepetalka konjem. S seboj bo pripeljala mlade jezdece, tako, da bomo skupaj lahko spoznavali obilje zanimivosti iz življenja teh mogočnih živali. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
V teh dneh se pri nas odvija že 23. tabor slovenskih otrok po svetu. Osrednji namen tabora je, da potomcem, otrokom, ki imajo slovenske korenine in živijo zunaj naših meja, organizatorji omogočijo teden bivanja v Sloveniji. Tukaj spoznavajo lepote naše države, krepijo ljubezen do Slovenije in nadgrajuje svoje znanje slovenskega jezika. Tabor je obiskala Tadeja Bizilj.
V tem tednu 30 najstnikov iz vsega sveta preživlja počitniške dni na 23. taboru slovenskih otrok po svetu v Šentpavlu na Dolenjskem. Obiskali jih bomo in preverili, kako bogatijo znanje slovenščine in katere zgodovinske, kulturne in naravne zanimivosti Slovenije so spoznali. Se slišimo po deveti na Prvem!
S planinci in planinkami o izkušnjah, ki jih pridobijo ob udeležbi na planinskem taboru. Bili smo v družbi mladih iz planinskih društev Slivnica pri Celju, Vitanje in Dramlje.
V današnji oddaji se bomo vremenu in temperaturam primerno hladili. Tokrat ne na morju, temveč kar v bazenu, in sicer na ljubljanskem kopališču Kolezija. Veste, iz kakšnih materialov so zgrajeni bazeni in kdo določa, kako globoki bodo? Kako je s higieno v vodi – se res moramo stuširati vsakič, preden gremo v bazen? Kaj naredimo, če se na bazenu urežemo ali, če nas piči osa? In kakšna so sploh pravila obnašanja, ko obiščemo bazenski kompleks …V senci na bazenu je dobro prebrati tudi kakšno knjigo – Mestna knjižnica Ljubljana poleti za mlade bralce pripravlja projekt Poletavci – mladi bralci, ki s pol ure branja na dan prežene dolgčas stran. Tudi o tem več v tokratni oddaji, v kateri bomo delili knjižna presenečenja in vstopnice za kopališča.
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo
Neveljaven email naslov