Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Hudo! - Jeziki in OŠ Šenčur

18.02.2017

V tokratni oddaji Hudo! smo jezikali z mladimi iz Osnovne šole Šenčur. Na svetu obstaja med 6000 in 7000 jezikov, ki jih govori 7 milijard ljudi. Šolarji se danes pri nas v osnovni šoli spoznajo z vsaj enim tujim jezikom, večina od njih pa z dvema ali celo tremi. Zakaj je znanje več jezikov dobro in koristno, smo preverili med mimodiočimi. Vsak začetek je težek – tudi pri učenju novega jezika. V osnovnih šolah je prvi tuji jezik obvezen in se začne poučevati v 2. razredu. Šole se odločijo, kateri prvi tuji jezik se poučuje. Izbirajo med angleščino in nemščino. V letošnjem šolskem letu se 97% učencev od 2. do 9. razreda uči angleščino. Ostali 3% učencev se učijo nemščino. Med šolami se v 93% šol poučuje samo angleščina, v 4% šol samo nemščina in 3% šol izvajajo kot prvi tuji jezik tako nemščino kot angleščino. Učenci 1. razreda si lahko izberejo tuji jezik kot neobvezni predmet. Letos ta izbirni predmet obiskuje 91,8% prvošolcev. Učenci 4., 5. in 6. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo še drugi tuji jezik. Razumljivo, največ si jih izbere nemščino, ker je prvi tuji jezi večinsko angleščina. Ostali izbrani jeziki so še angleščina, francoščina, italijanščina in hrvaščina. Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med obveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik naslednje jezikovne predmete: nemščino, angleščino, francoščino, španščino, ruščino, srbščino, hrvaščino, kitajščino, italijanščino in latinščino. Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik (za nekatere učence je to tretji) naslednje jezikovne predmete: italijanščino, francoščino, nemščino, angleščino in hrvaščino. Jezik, ki ga govori največ ljudi, in sicer več kot milijarda, je mandarinska kitajščina. Na prvem mestu je zato, ker jo govorijo na Kitajskem, ki je država z največ prebivalci na svetu. Učenje tega jezika mnogim dela precej preglavic, saj je vsako besedo možno izgovoriti na štiri različne načine. Angleški in španski jezik se izmenjujeta na drugem mestu, hindijski, bengalski, francoski, ruski, portugalski, japonski in nemški jezik pa jima sledijo. Mladi in Šenčurja so ob koncu oddaje sklenili oddajo z mislijo: »Več jezikov znaš, več veljaš«. Več fotografij z delavnic in oddaje z mladimi iz Šenčurja pa najdete na Facebook profilu Program za mlade.

Mladi novinarji iz Šenčurja

V tokratni oddaji Hudo! smo jezikali z mladimi iz Osnovne šole Šenčur.

Na svetu obstaja med 6000 in 7000 jezikov, ki jih govori 7 milijard ljudi. Šolarji se danes pri nas v osnovni šoli spoznajo z vsaj enim tujim jezikom, večina od njih pa z dvema ali celo tremi. Zakaj je znanje več jezikov dobro in koristno, smo preverili med mimodiočimi.

Vsak začetek je težek – tudi pri učenju novega jezika.
V osnovnih šolah je prvi tuji jezik obvezen in se začne poučevati v 2. razredu. Šole se odločijo, kateri prvi tuji jezik se poučuje. Izbirajo med angleščino in nemščino. V letošnjem šolskem letu se 97% učencev od 2. do 9. razreda uči angleščino. Ostali 3% učencev se učijo nemščino. Med šolami se v 93% šol poučuje samo angleščina, v 4% šol samo nemščina in 3% šol izvajajo kot prvi tuji jezik tako nemščino kot angleščino.

Učenci 1. razreda si lahko izberejo tuji jezik kot neobvezni predmet. Letos ta izbirni predmet obiskuje 91,8% prvošolcev. Učenci 4., 5. in 6. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo še drugi tuji jezik. Razumljivo, največ si jih izbere nemščino, ker je prvi tuji jezi večinsko angleščina. Ostali izbrani jeziki so še angleščina, francoščina, italijanščina in hrvaščina.

Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med obveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik naslednje jezikovne predmete: nemščino, angleščino, francoščino, španščino, ruščino, srbščino, hrvaščino, kitajščino, italijanščino in latinščino. Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik (za nekatere učence je to tretji) naslednje jezikovne predmete: italijanščino, francoščino, nemščino, angleščino in hrvaščino.

“Mi se tako učimo, da učiteljica nekaj pove v angleščini, če kdo česa ne razume, jo vpraša. Potem pove v slovenščini in nam da liste, ki jiih rešujemo, navodila so pa v angleščini in slovenščini.”

Ne samo v šoli, s tujimi jeziki se danes osnovnošolci spoznavajo tudi na raznih mednarodnih taborih. Na OŠ Šenčur se izvaja projekt Education +, ki je del Erasmusa +, vodi pa ga učtieljica Vilma Nečimer.

Da so mednarodni projekti in tabori dobra ideja in odlična izkušnja, se strinjajo tudi mladi iz Šenčurja.

Jezik, ki ga govori največ ljudi, in sicer več kot milijarda, je mandarinska kitajščina.
Na prvem mestu je zato, ker jo govorijo na Kitajskem, ki je država z največ prebivalci na svetu. Učenje tega jezika mnogim dela precej preglavic, saj je vsako besedo možno izgovoriti na štiri različne načine. Angleški in španski jezik se izmenjujeta na drugem mestu, hindijski, bengalski, francoski, ruski, portugalski, japonski in nemški jezik pa jima sledijo.
Kako pa o slovenščini razmišljajo šolarji s Tajske in iz Albanije?

“Najbolj smešna slovenska beseda je zame buča – ker me spominja na glavo.”

Še nekoga so v tem tednu mladi novinarji iz Šenčurja povabili pred mikrofon – Jožeta Gašperlina in Domna Gabrijela, fanta, ki sta se se tudi zaradi jezikov odločila za program mednarodne mature na srednji šoli.

Mladi in Šenčurja so ob koncu oddaje sklenili oddajo z mislijo: »Več jezikov znaš, več veljaš«.
Več fotografij z delavnic in oddaje z mladimi iz Šenčurja pa najdete na Facebook profilu Program za mlade.


Hudo!

826 epizod


Vsako soboto med 9. in 11. uro se imamo HUDO dobro: skupaj z mladimi za mlade o mladih! Mikrofone prepustimo tudi osnovnošolcem z novinarskih delavnic in prisluhnemo rubrikam Hudo športni, Kulturomat in Huda muska. Najdeš nas tudi na Tik toku https://www.tiktok.com/@cist_hudo

Hudo! - Jeziki in OŠ Šenčur

18.02.2017

V tokratni oddaji Hudo! smo jezikali z mladimi iz Osnovne šole Šenčur. Na svetu obstaja med 6000 in 7000 jezikov, ki jih govori 7 milijard ljudi. Šolarji se danes pri nas v osnovni šoli spoznajo z vsaj enim tujim jezikom, večina od njih pa z dvema ali celo tremi. Zakaj je znanje več jezikov dobro in koristno, smo preverili med mimodiočimi. Vsak začetek je težek – tudi pri učenju novega jezika. V osnovnih šolah je prvi tuji jezik obvezen in se začne poučevati v 2. razredu. Šole se odločijo, kateri prvi tuji jezik se poučuje. Izbirajo med angleščino in nemščino. V letošnjem šolskem letu se 97% učencev od 2. do 9. razreda uči angleščino. Ostali 3% učencev se učijo nemščino. Med šolami se v 93% šol poučuje samo angleščina, v 4% šol samo nemščina in 3% šol izvajajo kot prvi tuji jezik tako nemščino kot angleščino. Učenci 1. razreda si lahko izberejo tuji jezik kot neobvezni predmet. Letos ta izbirni predmet obiskuje 91,8% prvošolcev. Učenci 4., 5. in 6. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo še drugi tuji jezik. Razumljivo, največ si jih izbere nemščino, ker je prvi tuji jezi večinsko angleščina. Ostali izbrani jeziki so še angleščina, francoščina, italijanščina in hrvaščina. Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med obveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik naslednje jezikovne predmete: nemščino, angleščino, francoščino, španščino, ruščino, srbščino, hrvaščino, kitajščino, italijanščino in latinščino. Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik (za nekatere učence je to tretji) naslednje jezikovne predmete: italijanščino, francoščino, nemščino, angleščino in hrvaščino. Jezik, ki ga govori največ ljudi, in sicer več kot milijarda, je mandarinska kitajščina. Na prvem mestu je zato, ker jo govorijo na Kitajskem, ki je država z največ prebivalci na svetu. Učenje tega jezika mnogim dela precej preglavic, saj je vsako besedo možno izgovoriti na štiri različne načine. Angleški in španski jezik se izmenjujeta na drugem mestu, hindijski, bengalski, francoski, ruski, portugalski, japonski in nemški jezik pa jima sledijo. Mladi in Šenčurja so ob koncu oddaje sklenili oddajo z mislijo: »Več jezikov znaš, več veljaš«. Več fotografij z delavnic in oddaje z mladimi iz Šenčurja pa najdete na Facebook profilu Program za mlade.

Mladi novinarji iz Šenčurja

V tokratni oddaji Hudo! smo jezikali z mladimi iz Osnovne šole Šenčur.

Na svetu obstaja med 6000 in 7000 jezikov, ki jih govori 7 milijard ljudi. Šolarji se danes pri nas v osnovni šoli spoznajo z vsaj enim tujim jezikom, večina od njih pa z dvema ali celo tremi. Zakaj je znanje več jezikov dobro in koristno, smo preverili med mimodiočimi.

Vsak začetek je težek – tudi pri učenju novega jezika.
V osnovnih šolah je prvi tuji jezik obvezen in se začne poučevati v 2. razredu. Šole se odločijo, kateri prvi tuji jezik se poučuje. Izbirajo med angleščino in nemščino. V letošnjem šolskem letu se 97% učencev od 2. do 9. razreda uči angleščino. Ostali 3% učencev se učijo nemščino. Med šolami se v 93% šol poučuje samo angleščina, v 4% šol samo nemščina in 3% šol izvajajo kot prvi tuji jezik tako nemščino kot angleščino.

Učenci 1. razreda si lahko izberejo tuji jezik kot neobvezni predmet. Letos ta izbirni predmet obiskuje 91,8% prvošolcev. Učenci 4., 5. in 6. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo še drugi tuji jezik. Razumljivo, največ si jih izbere nemščino, ker je prvi tuji jezi večinsko angleščina. Ostali izbrani jeziki so še angleščina, francoščina, italijanščina in hrvaščina.

Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med obveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik naslednje jezikovne predmete: nemščino, angleščino, francoščino, španščino, ruščino, srbščino, hrvaščino, kitajščino, italijanščino in latinščino. Učenci 7., 8. in 9. razreda si lahko med neobveznimi izbirnimi predmeti izberejo kot drugi tuji jezik (za nekatere učence je to tretji) naslednje jezikovne predmete: italijanščino, francoščino, nemščino, angleščino in hrvaščino.

“Mi se tako učimo, da učiteljica nekaj pove v angleščini, če kdo česa ne razume, jo vpraša. Potem pove v slovenščini in nam da liste, ki jiih rešujemo, navodila so pa v angleščini in slovenščini.”

Ne samo v šoli, s tujimi jeziki se danes osnovnošolci spoznavajo tudi na raznih mednarodnih taborih. Na OŠ Šenčur se izvaja projekt Education +, ki je del Erasmusa +, vodi pa ga učtieljica Vilma Nečimer.

Da so mednarodni projekti in tabori dobra ideja in odlična izkušnja, se strinjajo tudi mladi iz Šenčurja.

Jezik, ki ga govori največ ljudi, in sicer več kot milijarda, je mandarinska kitajščina.
Na prvem mestu je zato, ker jo govorijo na Kitajskem, ki je država z največ prebivalci na svetu. Učenje tega jezika mnogim dela precej preglavic, saj je vsako besedo možno izgovoriti na štiri različne načine. Angleški in španski jezik se izmenjujeta na drugem mestu, hindijski, bengalski, francoski, ruski, portugalski, japonski in nemški jezik pa jima sledijo.
Kako pa o slovenščini razmišljajo šolarji s Tajske in iz Albanije?

“Najbolj smešna slovenska beseda je zame buča – ker me spominja na glavo.”

Še nekoga so v tem tednu mladi novinarji iz Šenčurja povabili pred mikrofon – Jožeta Gašperlina in Domna Gabrijela, fanta, ki sta se se tudi zaradi jezikov odločila za program mednarodne mature na srednji šoli.

Mladi in Šenčurja so ob koncu oddaje sklenili oddajo z mislijo: »Več jezikov znaš, več veljaš«.
Več fotografij z delavnic in oddaje z mladimi iz Šenčurja pa najdete na Facebook profilu Program za mlade.


10.12.2022

Radosti in pasti družabnih omrežij

Živimo v svetu mobilnih telefonov in družabnih omrežij. Skoraj vsak od nas je vpisan v vsaj eno tako omrežje, ta pa so nato z nami na vsakem koraku – to nam omogočajo mobilne aplikacije in vseprisoten dostop do mobilnega interneta. V minulih letih se je razrasel trend objavljanja dogodkov, ki rišejo naš vsakdan, ko pa se nam zgodi kaj posebno zanimivega, pa je skorajda nuja, da to objavimo. Strokovnjaki ob tem opozarjajo na različne posledice, ki jih prinašajodružabna omrežja in vključevanje vanje. Velikokrat taka obnašanja vodijo v hude ne-kemične odvisnosti, ki se jih je zelo težko znebiti, nižajo koncentracijo, motivacijo in slabšajo kakovost spanja. Imajo tudi nekaj pozitivnih lastnosti, zaradi katerih smo jih ljudje sploh začeli uporabljati. Zelo učinkovita so za preganjanje prostega časa, za povezovanje z novimi ljudmi in ohranjanje stika s prijatelji. O vsem tem v tokratni oddaji Hudo! z učenci sedmega in devetega razreda Osnovne šole Vide Pregarc. Odgovore nam bo pomagala iskati tudi Zala Bricelj, kulturologinja in dobra poznavalka pasti družbenih omrežij in spleta. Več v oddaji z Laro Gril.


03.12.2022

Z učenci OŠ Hruševec Šentjur smo vstopili v veseli december

Začetek decembra napoveduje prihod praznikov in treh dobrih mož, ki nam vsako leto prinesejo obilo veselja. Praznični čas smo z učenkami in učenci z Osnovne šole Hruševec Šentjur začeli tudi v oddaji Hudo. Mladi novinarji so predstavili svoj pogled na čas, v katerega vstopamo, s sogovorniki pa so se ozrli tudi v preteklost. Povedali so še, kako čim lepše okrasiti šolo in svojo sobo.


26.11.2022

O pisanju z novinarji s I. OŠ Celje

Kako izgleda dan v življenju pisateljice in kako napisati šolski spis? O pisanju smo govorili v oddaji Hudo, temo pa so si izbrali mladi novinarji s I. OŠ Celje, kjer smo izpeljali radisjke novinarske delavnice. Pred mikrofon so povabili kar nekaj zanimivih gostov, tudi eno najbolj branih slovenskih pisateljic Deso Muck.


19.11.2022

KAPA - prvi slovenski božični celovečerni film

Dobili smo prvi slovenski božični film – Kapa, režiserja Slobodana Maksimovića. V tokratni Hudo! je prišla glavna igralska zasedba iz filma (Gaj Črnič, Emil Kulović, Mila Maksimović, Tilen Kolbe) in scenaristka Saša Eržen. V sproščenem, zanimivem in navdihujočem pogovoru z mladimi ustvarjalci je uživala tudi voditeljica oddaje Liana Buršič.


12.11.2022

Judo je šport, ki je primeren za vse

V oddaji Hudo smo se odpravili v dojo, si nadeli judogi in stopili na tatami, kjer nas je pričakal sensei. Če ne veste o čem govorimo, dobro našpičite ušesa, saj smo govorili o judu. To je eden izmed najbolj priljubljenih športov med mladimi v Sloveniji, ki s svojo filozofijo in obrambno naravnanostjo uči tudi o pogledih na življenje, na katere prepogosto pozabimo. Judo je sicer moderna goloroka borilna veščina, ki je nastala na Japonskem, vključuje pa borbo stoje in na tleh, ob tem pa izvajanje metov, padcev in vzvodov. Cilj je seveda premagati nasprotnika. Kakšen je ta šport so nam predstavili člani Judo kluba Ljubljana Bežigrad.


05.11.2022

Obšolske dejavnosti, hobiji in kuharija

Ob vseh obveznostih, ki nam jih nalagata šola ali služba, je treba najti čas tudi za svoja zanimanja. Na osnovnih šolah imajo mladi na voljo veliko različnih krožkov in interesnih dejavnosti, skozi katere lahko razvijajo svoje talente in zanimanja ter izražajo svojo ustvarjalnost. V oddaji z mladimi gosti in kuharskim mojstrom Karimom Merdjadijem govorimo o obšolskih dejavnostih, hobijih in preživljanju prostega časa, seveda pa tudi o kuhanju in pripravljanju sladic.


29.10.2022

Z Neisho o tem, kako nastaneta pesem in muzikal

V oddaji Hudo so se nam pridružili mladi, ki so v studiu preizkusili svoje voditeljske sposobnosti in pomagali voditi oddajo Hudo. Naša skupna gostja pa je bila pevka in skladateljica Neisha, ki so ji mladi zastavljali vprašanja o tem, kako neka skladba sploh nastane, kako je nastopati na velikih odrih in kako nastane muzikal. Z nami so bili Olivia, Gala, Ema in Jakob.


22.10.2022

Biosferno območje Julijske Alpe

Z učenci OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica o njihovem okolju, turizmu, programu mladi nadzornik, Triglavskem narodnem parku in biosfernem območju Julijske Alpe


15.10.2022

Knjige, ki v sebi nosijo nekaj več

Katere so knjige, ki v sebi nosijo »nekaj več«, kako vzgojiti razmišljujočega, kritičnega bralca in zakaj je pomembno, da se jezik pri literarnih klasikih posodablja? O tem v tokratnem Hudoju z gosti z OŠ Vižmarje - Brod.


08.10.2022

Bedimo z Leonardom

V tokratni oddaji Hudo so se nam pred mikrofonom pridružile mlade bralke, ki so noč preživele med kjižnimi policami. Projekt Bedimo z Leonardom je namenjen tridesetim mladim, ki jim knjige morda niso tako blizu, zanimajo pa jih znanost in umetnost. Tako so v preteklem tednu kar vso noč preživeli v knjižnici Bežigrad, pričakal pa jih je tudi pester spremljevalni program za lažje prebedeno noč. Z nami so bili Erika in Maja Levec, Alja Bajde in vodja projekta Bedimo z Leonardom Monika Jeglič ter animator Danijel Kirn.


01.10.2022

Duševno zdravje mladih

Pred tednom otroka, ki se začne v ponedeljek in bo potekal pod geslom Skupaj se imamo dobro, smo govorili o duševnem zdravju mladih. S to temo se bodo mladi ukvarjali tudi na zasedanjih otroškega parlamenta naslednji dve leti. Z nami so bili otroški parlamentarci, ki se na naslednje zasedanje pripravljajo, predstavili so svoje misli o tem, kaj je zanje duševno zdravje in dobro počutje in kaj vse pomeni, da se imamo skupaj dobro.


24.09.2022

Z mladimi novinarji z II. OŠ Celje o športu

Na II. osnovni šoli Celje je Program za mlade izpeljal radisjke novinarske delavnice in njihovi učenci so se odlično odrezali v vlogi novinarjev, tonskih mojstrov, glasbenih urednikov in voditeljev. V oddaji smo govorili o športu, predvsem košarki in septembrski evfoiji zaradi evropskega prvenstva v tem športu. Intervjuvali smo nekdanjega košarkarja Sama Udriga, izvedeli več o tradicionalni košarkarski tekmi med učitelji in devetošolci na tej šoli ter preverili, kateri drugi športi so še priljubljeni med celjskimi osnovnošolci.


17.09.2022

Poletavci in Najpoletavci

V tokratni oddaji Hudo so se nam v studiu pridružili mladi in nadobudni bralci. Naši gostje so sodelovali v projektu Mestne knjižnice Ljubljana in Pionirske knjižnice, ki nosi naslov Najpoletavci. Med poletnimi počitnicami so si izbrali tri knjige in 30 dni ter vsak dan brali vsaj 30 minut, vse prebrano pa si zapisovali v bralni seznam. Seznam so nato oddali v Mestni knjižnici ter se pridružili klubu Najpoletavcev oziroma tistih, ki res veliko berejo. Tisti, ki so pridno brali, pa so jih na sklepnem dogodku pričakale lepe nagrade. V tokratni oddaji so se nam tako pridružili Mila Maksimović, Neža Kermelj Kuzman in Ema Kljajić ter mentorica projekta Lavra Tinta. Govorili smo o bralnih navadah, kaj mladi danes radi berejo in kako je potekalo poletno tridesetdnevno branje.


10.09.2022

Nazaj v šolo: motivacija in delovne navade

V oddaji Hudo so se nam tokrat pridružili fantje in dekleta z Osnovne šole Jožeta Moškriča, ki so skupaj s socialno delavko Andrejo Ninkovič pomagali iskati odgovore na vprašanja, ki se porajajo ob vračanju v šolske klopi; kje iskati motivacijo za učenje, kako razreševati konflikte v razredu in na socialnih omrežjih, pa tudi, kako znova obuditi ljubezen do učenja. Vse to in še več pa v oddaji z Laro Gril.


10.09.2022

Nazaj v šolo: motivacija in delovne navade

V oddaji Hudo so se nam tokrat pridružili fantje in dekleta z Osnovne šole Jožeta Moškriča, ki so skupaj s socialno delavko Andrejo Ninkovič pomagali iskati odgovore na vprašanja, ki se porajajo ob vračanju v šolske klopi; kje iskati motivacijo za učenje, kako razreševati konflikte v razredu in na socialnih omrežjih, pa tudi, kako znova obuditi ljubezen do učenja. Vse to in še več pa v oddaji z Laro Gril.


03.09.2022

Mladi upi slovenske ženske odbojke

Tokrat so bile z nami devetošolke in osmošolke, vse uspešne odbojkarice iz enega najboljših ženskih odbojkarskih klubov pri nas - Vital Ljubljana. S trenerjem Luko Lenarčičem ter Nino Debelak, Lauro Deu, Ajdo Kolar in Manco Čamerniko o svetu športa in osebnih ambicijah ter drobnih, velikih stvareh vsakdana mladih.


20.08.2022

Mladi nadzorniki skrbijo za Triglavski narodni park

V oddaji Hudo, ki je bila tokrat izvedena pred planinsko kočo na Uskovnici, so se nam pred mikrofonom pridružili Mladi nadzorniki. Gre za projekt pod pokroviteljstvom Federacije Europarc, namenjen mladim, ki živijo v narodnem parku oziroma v njegovi neposredni okolici. S projektom Mladi nadzornik otroke seznanijo s cilji in nameni zavarovanih območij ter jim predstavijo naravne vrednote in kulturno dediščino. Nameni programa so: ? Ustvariti mrežo mladih, ki bodo aktivno sodelovali pri varovanju narave in nastopali kot zagovorniki svojega zavarovanega območja. ? Izboljšati ozaveščenost glede naravnih, kulturnih, družbenih in ekonomskih vrednot zavarovanih območij. ? Krepiti prijateljstvo in skupinsko moralo med mladimi tako, da jih vključujemo v doseganje skupnih naravovarstvenih ciljev. ? Povezati mlade in lokalno skupnost. Z nami so bili Vida Odar, Lan Klukovič in Samo Arlič, ki so se udeležili poletnega tabora na Pokljuki. Na njem so odkrivali skrivnosti planot in narave. Poleg mladih je bil zraven tudi naravovarstveni nadzornik in vodja programa Mladi nadzornik Jernej Legat. Skupaj smo odkrivali čudežni svet Triglavskega narodnega parka ter iskali načine, kako ohraniti in zavarovati naravo.


13.08.2022

Z mladimi novinarji in počitnikarji v Kranjski Gori

V Kranjski Gori smo na angleških razgibanih počitnicah Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje izvedli novinarske delavnice, tako da so se mladi preizkusili tudi v vlogi novinarjev. Kako dobro so se odrezali, izveste v oddaji Hudo!, ki bo potekala kar iz terenskega studia v vili Šumica, v oddaji pa izveste tudi, kateri znani Slovenec je mlade obiskal na taboru in kaj vse so počeli v tem tednu.


06.08.2022

Na Slivnici v družbi skavtov

Na Slivnici nam bodo v našem terenskem studiu družbo delali skavti iz skavtskega rodu Presihajoče jezero. Naši gosti zelo dobro poznajo svoje okolje, gotovo nam bodo povedali marsikaj zanimivega tudi o skavtstvu, taborih, ki se jih udeležujejo, in vrednotah, v skladu s katerimi živijo.


30.07.2022

Ljubezen do glasbe ne pozna meja

V tokrat oddaji HUDO smo občudovali mladi glasbenici – ukrajinsko pianistko Oleno Tsymbal, ki je v Sloveniji našla varno možnost za nadaljevanje glasbenega izobraževanja, in slovensko violinistko Patricijo Avšič, ki pri rosnih 13-ih suvereno nastopa z orkestri, njena družina pa jo pri tem neomajno podpira. V studiu sta se nam pridružila tudi Patricijin oče in sestra. Pogled v življenje glasbenic, ki z govorico not prestopata meje vseh vrst, nam kaže, kaj vse je mogoče doseči s predanostjo, disciplino in ljubeznijo.


Stran 6 od 42
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov